Višje sodišče zavrnilo pritožbo mame in očima jeseniške deklice

Alibabićevo in Jakupija je kranjska okrožna sodnica Milena Turuk lani septembra spoznala za kriva več kaznivih dejanj surovega ravnanja in povzročitve telesnih poškodb, ki so julija 2016 vodile do smrti dveletne hčerke obdolženke. Sodnica jima je za vsa očitana kazniva dejanja izrekla enotno zaporno kazen - Alibabićevi 23 let, Jakupiju pa 21 let zapora, ter jima zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšala tudi pripor.

Sodišče je ugotovilo, da sta obdolžena od januarja do julija 2016 surovo ravnala in trpinčila deklico ter ji povzročala telesne in duševne bolečine, kazniva dejanja pa sta storila v sostorilstvu, pri čemer je en deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal.

Krivdo prevalila drug na drugega ter na dveletnico

Oba obdolženca sta do konca sojenja vztrajala, da nista kriva, krivdo pa sta prevalila drug na drugega ter na samo deklico. Njuna zagovornika sta vložila pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča na višje sodišče v Ljubljani, kjer je senat zadevo obravnaval 20. marca.

Zagovornica Alibabićeve Darja Roblek je ob predstavitvi pritožbe opozorila, da sta psiholog in izvedenec psihiatrije pri Alibabićevi ugotovila, da do svojih otrok nima empatije oziroma je ta zelo zmanjšana. Zato se ji postavlja vprašanje, kako bi lahko mati brez empatije do svoji otrok, kar je lastnost, na katero ne more sama vplivati, sploh zaznala dolžnost, da prepreči protipravne posledice, torej poškodbe otroku.

Med drugim je imela pripombe tudi na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da sta obdolženca sočasno izvršila več kaznivih dejanj, torej da je en deklici zadajal poškodbe, drugi pa je to dopuščal. Kot je dejala, pri vrsti dejanj nista mogla delovati sočasno.

Sodišče kršilo individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika?

Jakupijev odvetnik Damijan Pavlin pa je prvostopenjski sodbi očital, da ne podaja odgovorov na vprašanje, kaj konkretno je Jakupi storil. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče za vsako kaznivo dejanje konkretno navesti, kateri od njiju je zadal poškodbo deklici in kateri je to dopuščal. Z nedefiniranjem tega se po njegovem mnenju krši individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika.

Prav tako meni, da Jakupijeva dolžnost, da preprečuje nasilje nad deklico, ni izhajala iz tega, da bi bil Jakupi očim deklice, saj to ni bil. Šele v letu, ko je deklica umrla, se je namreč razvezal od nekdanje soproge, prav tako z Alibabićevo nista bila v zvezi tako dolgo, da bi se lahko štelo za zunajzakonsko skupnost.

Pavlin je danes potrdil, da je višje sodišče izdalo pisno sodbo, v kateri je zavrnilo pritožbe obrambe in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Na potrditev sodbe čaka tudi jeseniški center za socialno delo, ki vodi postopke v zvezi z odvzemom sina Alibabićeve in Jakupija, ki se jima je rodil lani v času sojenja. Center je dečka odvzel Alibabićevi in ga namestil v rejniško družino.