Virus, ki lahko ubije v tednu dni

Na IVZ dodajajo, da zaradi majhnega tveganja prenosa okužb v Evropo in s tem v Slovenijo ni nobenih omejitev potovanja. Iz Gvineje sicer poročajo, da testi v sumljivih primerih v dvomilijonski prestolnici Conakry niso pokazali prisotnosti virusa.

Ebola je virus, ki je bil do zdaj omejen predvsem na Afriko. Pred Gvinejo so v preteklih letih o izbruhu poročali iz Demokratične republike Kongo (prej Zaire), Gabona, Sudana, Slonokoščene obale, Ugande in Konga.

Do 90-odstotna smrtnost Ebola je splošen naziv za skupino virusov, ki pripadajo rodu Ebolavirus, hkrati pa splošno ime za bolezni, ki jih povzročajo (hemoragična vročica ebola). Virus je poimenovan po dolini reke Ebole v DR Kongo, kjer se je prvič pojavil leta 1976.

Obstaja več podtipov bolezni. Virus ubije med 25 in 90 odstotki svojih žrtev, odvisno od vrste virusa. Najnevarnejši podtip ebole s smrtnostjo do 90 odstotkov in dolgoletnim povprečjem 83 odstotkov smrtnih žrtev je zaire ebolavirus. Prav tako zaire predstavlja najpogostejši podtip pri izbruhih med ljudmi. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) verjamejo, da je virus na ljudi prešel z živali.

Zdravila za ebolo ni Za bolezen ni znanega zdravila ali cepiva. Bolniku lahko zgolj lajšajo bolečine in težave: vzdržujejo primerno hidracijo, elektrolitsko ravnotežje, nadomeščajo izgubljeno kri in dovajajo kisik. Neposredni vzrok smrti je največkrat hipovolemični šok (nastane zaradi padca volumna krvi) ali odpoved organov. Ker zdravilo za ebolo ni znano, umrljivost pa je visoka, je edini smiseln ukrep, da se izognemo krajem, kjer je izbruhnila bolezen.

Med ljudmi se prenaša ob tesnih neposrednih stikih s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami. Na IVZ pravijo, da nevarnost za okužbo predstavlja "tesen stik z zbolelo osebo npr. v bolnišnici, zato lahko govorimo o profesionalni ogroženosti, lahko pa se okužimo tudi pri negi na domu". Na IVZ zato vsem pripadnikom nevladnih in človekoljubnih organizacij, ki so na tem območju, svetujejo, naj upoštevajo previdnostne ukrepe pri dajanju injekcij in delu z ostrimi predmeti.

V skrajnih primerih se pojavi krvavitev Čas od okužbe do prvih znakov bolezni (inkubacijsko obdobje) traja od dveh do 21 dni, v največ primerih med osem in deset dni. Bolezen se začne z vročino, kašljem, glavobolom, bolečinami v mišicah in sklepih, bolečinami v žrelu, sledijo driska, bruhanje in bolečine v trebuhu. Izpuščaj, krvavitve po koži, sluznicah in notranjih organih se pojavijo pri najtežjih bolnikih. Pri večini pacientov teden dni po okužbi nastopi smrt.