Virant: Zdravnikov se ne da izvzeti iz varčevalnih ukrepov

Po besedah predsednika Fidesa Konrada Kuštrina se zavzemajo za paralelni sporazum, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pa poudarja, da se zdravnikov ne da izvzeti iz varčevalnih ukrepov.

Za Fides je najbolj boleča in nesprejemljiva ideja o kompresiji plačne lestvice Kuštrin in Virant sta po srečanju pojasnila, da je v približevalnem predlogu ukrepov, ki jih je vlada sindikatom predstavila na četrtkovih skupnih pogajanjih, za Fides najbolj boleča in nesprejemljiva ideja o kompresiji plačne lestvice.

Po Virantovih besedah je vlada ta ukrep predlagala zato, ker si je to želela večina na sindikalni strani, pričakovano pa je, da bodo imeli s tem težave tisti sindikati, ki imajo svoje članstvo v najvišjih plačnih razredih, kamor spadajo tudi zdravniki. Ob tem je spomnil, da bi ta ukrep veljal le za letos in prihodnje leto.

Kot je pojasnil Kuštrin, so Virantu med drugim izrazili pomisleke o tem, da so zdravniki obravnavani kot javni uslužbenci. Zavedajo se sicer, da je njihov vpliv omejen, saj so eden od številnih sindikatov javnega sektorja, a se zavzemajo za sporazum, ki bi ga podpisali paralelno in opredelili zahteve, ki bi morale omogočiti večjo fleksibilnost znotraj sistema. V tem sporazumu bi želeli opredeliti tudi svoje "obveznosti in pravice v prihodnosti, ko bodo časi boljši", je povedal.

Kuštrin: Kompresije ne bomo podpisali pod nobenim pogojem "Kompresije pa ne bomo podpisali pod nobenim pogojem," je poudaril Kuštrin in dodal, da bi za nekoga, ki spada v 50. in višji plačni razred, verjetno ta kompresija pomenila za približno 200 evrov nižjo plačo.

"Tisto, kar bo doletelo zaposlene v javnem sektorju, bo tudi zdravnike," pa je povedal Virant. Po njegovih besedah v sistem javnega sektorja sodijo vsi, ki so plačani iz javnega denarja, strinja pa se, da je v plačnem sistemu nekaj manevrskega prostora za fleksibilizacijo. A v skupnem sporazumu o varčevalnih ukrepih, ki ga vlada želi s sindikati podpisati do najpozneje sredine maja, ne bo mogočih kakšnih specifik za posamezne sindikate, je dodal Virant. Zato ga tudi poskušajo oblikovati tako, da bo čim bolj uravnotežen.

Ko bodo "nujna pogajanja o plačni masi za letos in prihodnje leto" zaključili, pa se bodo po njegovih besedah lotili tudi sprememb in dopolnitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter tudi to usklajevali s sindikati. Te spremembe bodo šle gotovo v smer fleksibilnosti, je pojasnil minister.

Kljub temu je veliko stvari, s katerimi se Virant in Kuštrin strinjata. Virant je tako izrazil veselje, da sindikat opozarja na možne prihranke v zdravstveni blagajni, ki niso zgolj na področju stroškov dela. Med drugim gre za javna naročila, materialne stroške in cene zdravil. Strinjata se tudi s tem, da je treba čim prej sprejeti standarde in normative zdravniškega dela.

O pogajanjih, ki potekajo z vsemi sindikati, je Virant dejal, da bosta najbolj trdi točki novega predloga 0,2-odstotno znižanje dodatka na delovno dobo in progresivno znižanje regresa za malico. Vladna stran je po njegovih zagotovilih odprta za vse predloge, vendar pa ne želi vnaprej razkrivati, v katerih točkah se je pripravljena zbliževati s sindikati. Ob tem pričakuje, da bodo sindikati tokrat podali svoj protipredlog.

Približevalni predlog, ki ga je vlada v četrtek predstavila sindikatom, namreč predvideva tudi kompresijo plačne lestvice s štirih na 3,95 odstotka. Gre za zmanjšanje razmerij med plačnimi razredi. V srednjem, denimo 30. plačnem razredu, bi se plače znižale za približno 1,4 odstotka, pri najnižjih plačah bi šlo za 0,5-odstotno znižanje, pri najvišjih, denimo ministrskih plačah, pa za 2,89 odstotka.