Petek,
9. 11. 2018,
11.00

Osveženo pred

5 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,05

Natisni članek

gozd škoda vetrolom

Petek, 9. 11. 2018, 11.00

5 let, 5 mesecev

Vetrolom po gozdovih povzročil za 5,6 milijona evrov škode

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,05
vetrolom | Foto SIDG

Foto: SIDG

Močan veter, ki je konec oktobra prizadel nekatere dele države, je po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval za 280 tisoč kubičnih metrov drevja, v 90 odstotkih so to iglavci. Zavod je neposredne poškodbe na gozdnih sestojih ocenil na 5,6 milijona evrov.

V primerjavi z zadnjim vetrolomom lani decembra je bil tokratni za deset odstotkov večji. Veter je poškodoval samo za 220 tisoč kubičnih metrov smrek, kar predstavlja nevarnost namnožitve podlubnikov v naslednjem letu.

Največ škode v okolici Slovenj Gradca

Veter je največ škode povzročil na območju Slovenj Gradca, kjer je uničenih 125 tisoč kubičnih metrov dreves. Najhuje so jo odnesli v zgornji Mežiški dolini (Koprivna, predel Smrekovca in Podpece). Precej škode je tudi na širšem območju Bohinja in Bleda, kjer je poškodovanih za 60 tisoč kubičnih metrov dreves. Precejšnja škoda je tudi na Postojnskem, predvsem v severnem delu Snežniškega pogorja, ki je bilo močno prizadeto že v vetrolomu decembra 2017.

Vetrolom je močnejše poškodbe pustil na 12 tisoč hektarjih gozda, od tega je popolnoma ogolelih površin za 164 hektarjev, od tega 150 hektarjev na Koroškem.

vetrolom
Novice Na delih Koroške poškodovanih tudi do 80 odstotkov dreves #video

Marsikje si še niso opomogli od preteklih ujm

Veliko je razpršenih poškodb manjših delov gozdnih sestojev, še posebej na območjih, ki so bila prizadeta že v preteklih naravnih ujmah - zaradi žledoloma, napada podlubnikov ali predhodnih vetrolomov.

Pri poškodbah gozdov gre v večini primerov za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri izvedbi poseka in spravila poškodovanega lesa.

"Zagotovitev varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov je glavna prioriteta vseh načrtovanih ukrepov. Pomembna je tudi hitrost sanacije, predvsem zaradi nevarnosti, da se bodo spomladi na poškodovanih iglavcih namnožili podlubniki, in zaradi čim večjega finančnega izkupička pri prodaji poškodovanega lesa," so poudarili na zavodu.

Poziv lastnikom gozdov

Ob tem so pozvali lastnike gozdov, da posebno pozornost posvetijo tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve ob večji količini padavin pozimi in s tem do dodatnih škod.

Kot so še navedli na zavodu, izdajajo odločbe za posek poškodovanega drevja in pripravljajo načrte sanacije poškodovanih površin. Sredstva za sanacijo so na voljo v okviru ukrepov programa razvoja podeželja 2014-2020 in v okviru postavk državnega proračuna, ki so namenjene obnovi gozdov po naravnih ujmah in varstvu gozdov.