nepremičnine
Četrtek, 1. 12. 2016, 4.14
7 let, 2 meseca
Vesela novica za prejemnike socialne pomoči, ki so lastniki stanovanj in hiš
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,18
13
Vlada predlaga, naj državni zbor odpravi prepoved, da osebe, ki prejemajo denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, razpolagajo z nepremičnino, vredno do 120 tisoč evrov. Odpravili bi tudi vračanje pomoči.
Po podatkih Inštituta za socialno varstvo je konec leta 2011 varstveni dodatek prejemalo 46.752 oseb, konec leta 2012, torej po uvedbi prepovedi razpolaganja, pa le še 10.217 oseb. Številni upravičenci so se dodatku odpovedali zaradi navezanosti na svojo nepremičnino.
Leta 2014 so sicer začele veljati nekatere spremembe o vračanju prejetega varstvenega dodatka (omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je dodatek prejemala, do višine 2/3 vrednosti prejete pomoči; ne upošteva se premoženje oziroma prihranki do 2.500 evrov za samsko osebo in do 3.500 evrov za družino), a to ni ustavilo upadanja števila prosilcev, zlasti med starejšimi osebami.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je kot državna sekretarka skupaj s takratnim ministrom Ivanom Svetlikom prepoved uvedla, zato zdaj predlaga njeno odpravo.
Državni zbor bo obravnaval predlog, naj se odpravi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v lasti upravičenca do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker nima dovolj sredstev za preživljanje.
– z lastnimi sredstvi in premoženjem ne presega zakonsko določene dohodkovne oziroma premoženjske meje in
– ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem oziroma kateri v resnici prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne dosega 120 tisoč evrov.
Navedeno bo veljalo tudi za že vpisane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.
Kaj pa dražja stanovanja?
Vlada predlaga, da posamezniku oziroma družini, ki ima stanovanje v vrednosti 120 tisoč evrov ali več, v katerem v resnici prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, s katerim si preživetja začasno zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, omogočijo primeren čas (24 mesecev) za razpolaganje brez zaznambe oziroma brez dolgotrajnega postopka za pridobitev soglasja od države.
Po preteku tega obdobja pa bi se morala stranka za upravičenost do denarne pomoči oziroma varstvenega dodatka strinjati z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na vseh nepremičninah v njeni lasti.
Slovenci smo na nepremičnine navezani, zato se je zaradi prepovedi razpolaganja z nepremičninami veliko ljudi odpovedalo socialnim transferjem.
V osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je vrednost stanovanj visoka, znaša povprečna vrednost stanovanj 87.724 evrov, stanovanjskih hiš pa 110.064 evrov. V obalno-kraški statistični regiji, kjer je vrednost stanovanj še višja kot v osrednjeslovenski statistični regiji, znaša povprečna vrednost stanovanj 118.458 evrov, stanovanjskih hiš pa 119.410 evrov, navaja ministrstvo.
Omejitev dedovanja
Vlada bi omejitev dedovanja ohranila samo za tiste upravičence do denarne pomoči oziroma varstvenega dodatka, za katere se ugotovi, da imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje (upravičenci, ki imajo v lasti stanovanje v vrednosti 120 tisoč evrov ali več), vendar si preživetja z njim vsaj začasno ne morejo zagotoviti.
Vlada predlaga, da se v teh primerih dedovanje prejemnikovega premoženja po njegovi smrti omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel, ko je izpolnjeval te dodatne pogoje (ne pa tudi pomoči, ki jo je prejel pred tem).
13