Varuhinja: Ljudi zanima, kako naj preživijo z 269 evri

8877 klicev na brezplačno telefonsko številko varuha, 2741 pobud od okoli 11 tisoč vseh prispelih, 232 osebnih pogovorov, 12 zunanjih poslovanj oziroma 172 pobudnikov na terenu – to je le nekaj statističnih podatkov o delovanju urada varuha človekovih pravic, ki jih je varuhinja Vlasta Nussdorfer prejšnji petek predstavila tudi poslancem državnega zbora.

"Pripravili smo 150 pobud, ki jih je državni zbor soglasno sprejel. Upamo, da jih bodo izpolnili, saj se nekatere ponavljajo že vrsto let," je skeptična varuhinja, ki pogreša sodelovanje nekaterih ministrstev.

Po njenih besedah pobudniki prinašajo zelo različna sporočila. "Njihovo bistvo pa je, kako preživeti trenutek krize, ki ni več trenutek," je poudarila. Pobudnike zanima namreč, kako naj preživijo s socialno podporo v višini 269 evrov.

Zavarovanje otrok staršev, ki so brez službe, ni avtomatično "Največje težave s plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje imajo samozaposleni, ki so v odpiranje s. p. največkrat tudi prisiljeni. To v resnici niso nobeni podjetniki, a ker niso imeli posla, je zmanjkalo denarja za prispevke. Ker je tak človek dolžan, tudi ne more zapreti s. p.," je uvodoma pojasnil svetovalec varuha Lan Vošnjak.

Tudi če gre človek v osebni stečaj, mora pravočasno zaprositi za odpust svojih dolgov, po koncu stečajnega postopka namreč tega ne more več urediti. Problem nastane, ker so na status staršev vezani tudi otroci, opozarja Vošnjak.

Zdaj je sicer to urejeno, saj je ZZZS zagotovil, da so vsi otroci, ne glede na to, da v zakonu piše šolajoči, torej tudi otroci v vrtcu in če se ne šolajo, zavarovani. "A to ni avtomatično, starš mora takšnega otroka prijaviti na občini. Zato bi bilo o tem treba osvestiti tako starše kot denimo zdravnike, učitelje, vzgojitelje," dodaja Vošnjak.

Druga težava, ki jo zaznavajo v uradu varuha, zadeva dolgotrajne bolniške odsotnosti. Odločbe naj bi bile neobrazložene, zaradi česar se ljudje ne morejo pritožiti, saj ne vedo, zakaj so jim bile določene odločbe izdane. "Velik problem je, ker se izdajajo za nazaj. Tako denimo nekdo, ki je na bolniški, dobi odločbo, da bi moral biti od prejšnjega tedna v službi. Če ima nerazumevajočega delodajalca, lahko to vodi v izgubo službe," pravi svetovalec.

Novodobni izbrisani Pojavljajo se tudi tako imenovani novodobni izbrisani, ko imajo posamezniki težave pri urejanju stalnega prebivališča. Stalno prebivališče je pogoj za precej pravic, kot so denimo pravice do socialne pomoči, zaposlitve … V krizi, ki smo ji priča, namreč precej ljudi zaradi nezmožnosti plačevanja najemnine ostane na cesti, hkrati s tem pa tudi brez stalnega naslova.

"Tudi če je denimo prijavljen na naslovu CSD, je tam en nabiralnik namenjen vsem. To pomeni, da lahko kdo vzame odločbo drugega, da prejemnik pošte ne dvigne pravočasno in tako ostane še brez tistih pravic, ki bi jih sicer lahko uveljavljal," pravi namestnica varuha Kornelija Marzel in dodaja, da je nesprejemljiva tudi praksa, da se ljudi, ki so na prestajanju zaporne kazni ali pa so denimo v raznih domovih, odjavi iz stalnega prebivališča.

"Ko jih odpustijo, dejansko nimajo nobenega naslova," opozarja namestnica varuhinje in dodaja, da so se o tej problematiki sicer že pogovarjali z novo notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. "Povedala je, da so predvidene spremembe in da bo po novem mogoča prijava zakonskega prebivališča na območju občine, kjer posameznik dejansko prebiva, za žrtve nasilja pa na CSD," je dodala, čeprav so v uradu varuha glede tega zaskrbljeni.