V Zpizu opozarjajo na previdnost pred novimi pokojninskimi ukrepi

To zahteva "skrben premislek pri sprejemanju novih ukrepov v prihodnosti," opozarja Jože Kuhelj iz zavoda.

"Si lahko privoščimo nadaljnje zmanjševanje pravic?" "Razmerja med pokojninami in plačami so že prešla v nevarne vode," je v torek na seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) dejal namestnik generalnega direktorja zavoda Jože Kuhelj. "Ali lahko še gremo v nadaljnje zmanjševanje teh pravic ali pa bo treba potegniti kakšno zavoro?" se sprašuje. To bo po njegovem opozorilu treba upoštevati tudi pri razmišljanju o novi pokojninski reformi.

Na Zpizu ocenjujejo, da bo povečanje števila vseh izplačanih pokojnin in drugih prejemkov letos nekoliko nižje od lanskoletnega.

Lani se je število upokojencev povečalo za več kot 14.000 V letu 2010 se je namreč število upokojencev povečalo za več kot 14.100. To je bilo za 2,6 odstotka več kot leta 2009 in je pomenilo največji porast v zadnjem desetletju.

Letošnja gibanja števila upokojencev po opažanju zavoda odstopajo od preteklih. Oktobra je bilo izplačanih za 2,2 odstotka več pokojnin kot decembra lani. V obdobju od januarja do oktobra pa je bilo mesečno izplačanih za 2,9 odstotka več pokojnin od lanskega mesečnega povprečja. Neugodna gibanja so v veliki meri odziv na pokojninsko reformo, ki je bila potem na referendumu sicer zavrnjena, deloma pa tudi razmer na trgu dela, je dejal Kuhelj.

Število starostnih pokojnin se je oktobra v primerjavi z decembrom lani povečalo za 3,7 odstotka. Po drugi strani se je število invalidskih pokojnin znižalo za 0,6 odstotka, število vdovskih oz. družinskih pokojnin pa za 1,4 odstotka.

"Pokojninska reforma iz leta 1999 ni bila le kozmetičen popravek" Število starostnih upokojencev se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za štiri odstotke. Bilo jih je nekaj več kot 368.600, leto prej pa skoraj 354.300.

Povprečna dejansko izplačana mesečna pokojnina z varstvenim dodatkom je v obdobju od januarja do oktobra znašala 59,1 odstotka (lani 60,3 odstotka), povprečna starostna pokojnina pa 63,9 odstotka (lani 65,4) povprečne neto mesečne plače, izplačane za obdobje od januarja do avgusta.

Nižja razmerja so zlasti zaradi usklajevanja po interventnem zakonu za letošnje leto, je pojasnil Kuhelj. Pokojnine in drugi prejemki pa bodo po njegovih napovedih tudi v prihodnje sledili gibanju plač v manjšem delu. "Veljavna pokojninska reforma iz leta 1999 ni bila le kozmetičen popravek," je opozoril.

"Treba je sprejeti celovite rešitve" Izpostavlja tudi vprašanje varstvenega dodatka, ki bo po novem letu del socialnovarstvenega in ne več pokojninskega sistema. "Če varstvenega dodatka ne bo, se bo to odrazilo v razmerju med povprečno pokojnino in plačo, ki se bo spremenilo v škodo pokojnin," je opozoril.

Razmere se zaostrujejo, njihovo reševanje zgolj z novo pokojninsko reforme pa ne bo dalo rezultatov, je v torek dejal predstavnik sindikatov v svetu Zpiza in nekdanji predsednik sindikalne konfederacije Pergam Dušan Rebolj.

"Treba je sprejeti celovite rešitve v dogovoru z vsemi socialnimi partnerji, upokojenci in drugimi. Če tega dogovora ne bo, bomo tu vedno samo jamrali," je opozoril.