V slovenski politiki smo še daleč od enakosti žensk in moških

Peterica strank (LMŠ, SMC, SD, SAB in DeSUS) je prejšnji teden podpisala koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi, ki jo bo vodil premier Marjan Šarec. V državnem zboru se v teh dneh predstavljajo kandidati in kandidatke za ministrska mesta. Med njimi so za 16 ministrskih funkcij le štiri ženska imena. 

Andreja Katič, ki jo je predlagala SD, prevzema ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za delo gre Ksenji Klampfer, ki jo je predlagala SMC. DeSUS svojo kandidatko Aleksandro Pivec postavlja na čelo kmetijskega ministrstva in Alenka Bratušek, ki je predsednica svoje stranke, prevzema ministrstvo za infrastrukturo. 

Šarec je sicer danes sporočil, da bo za ministra za javno upravo namesto Tugomirja Kodelje predlagal drugega kandidata. Njegovo ime bodo v stranki razkrili v četrtek.

Med 16 ministri odhajajoče Cerarjeve vlade je bilo sicer osem žensk, kar pomeni, da je bila zastopanost žensk v prejšnji vladi 50-odstotna in se bo z vlado, ki nastaja zdaj, število žensk prepolovilo.

"Zdi se, da je edini upoštevani kriterij politični apetit močnih posameznikov"

Rezultati letošnjih državnozborskih volitev dokazujejo, da smo še daleč od enakosti žensk in moških v politiki, pravi Milica Antič Gaber, sociologinja in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

"To tudi dokazuje, da nič, kar je doseženo, ni nujno, da bo ohranjeno," meni Milica Antić Gaber. Foto: STA , "Najprej je prišlo do občutnega zmanjšanja deleža izvoljenih žensk, zdaj pa smo priče še sestavljanju vlade, v kateri bo, kot kaže, bistveno manj žensk kot v prejšnji. Očitno je, da če enakost spolov ni visoko na lestvici vrednot strank, niti to, da se imajo za levosredinske, ni zagotovilo, da se bodo trudile pri sestavljanju in imenovanjih na visoka politična mesta upoštevati kriterij spola in delati v smeri enakosti moških in žensk.

Zdi se, da je edini kriterij, ki je pri tem upoštevan, politični apetit močnih posameznikov, ki mislijo predvsem nase, pri čemer nekateri pozabljajo celo na pomembne strankarske, ideološke ali vsebinske usmeritve oziroma prioritete," meni Antič Gabrova.

"Posebej povedno pa je tudi, da vodilna stranka v vladi na ministrske položaje ni predlagala nobene ženske, SMC, prejšnja vodilna pa samo eno," še dodaja.

Po njenem mnenju je to velik korak nazaj od prejšnje sestave vlade, ko je bila ta spolno uravnotežena, in kot pravi, to dokazuje tudi, "da nič, kar je doseženo, ni nujno, da bo ohranjeno."

Število ministric v zadnjih štirih vladah

Alenka Bratušek bo ena od štirih ministric Šarčeve vlade, je pa tudi edina ženska premierka do zdaj in ena od treh žensk, ki so bile kdaj v zgodovini Slovenije predsednice katere od parlamentarnih strank. Foto: STA ,

Največ žensk v parlamentu do zdaj leta 2014

V poslanskih klopeh je bilo od 90 poslancev izvoljenih 22 poslank, danes pa jih je zaradi odhoda Marjana Šarca na mandatarsko mesto in prihoda nove poslanke 23. To prav tako pomeni manjšo zastopanost žensk kot v prejšnjem sklicu parlamenta, saj jih je bilo 31 oz. 34,4 odstotka.

Leta 2014 je bilo v slovenski parlament izvoljenih največ žensk do zdaj. Najnižja zastopanost žensk v slovenskem parlamentu je bila leta 1996, ko je bilo izvoljenih manj kot osem odstotkov kandidatk, prvič pa smo 30-odstotni delež žensk v državnem zboru presegli na volitvah leta 2011.

Dvig števila žensk v državni politiki je povezan z zakonsko uvedbo kvot. Novela zakona o volitvah v državni zbor, ki je uveljavila kvote tudi na parlamentarnih volitvah, je bila sprejeta 11. julija 2006. Leta 2011 in 2014 se je število žensk povečalo tudi z nastankom novih strank malo pred volitvami.

Katarina Kresal je bila predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve v času Pahorjeve vlade. Foto: STA , Na čelu parlamentarnih strank tri ženske

Alenka Bratušek, predsednica Stranke Alenke Bratušek, Ljudmila Novak, ki je vodila stranko Nova Slovenija in jo je letos zamenjal Matej Tonin, ter Katarina Kresal, ki je vodila Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) so bile v zgodovini Sloveniji edine predsednice katere od parlamentarnih strank.

Slovensko vlado v 27 letih ženska vodila le leto in pol

Do zdaj smo imeli tudi le eno predsednico vlade. Potem ko je bila februarja 2013 vladi Janeza Janše izglasovana konstruktivna nezaupnica zaradi obremenjujočega poročila KPK o premoženjskem stanju Janše in Zorana Jankovića, so DL, DeSUS in SLS izstopile iz Janševe vlade. To je privedlo do razpada, nova mandatarka za sestavo 11. slovenske vlade pa je postala Alenka Bratušek, ki je funkcijo opravljala leto in pol.

Predsednice še nismo imeli, najbližje poziciji je bila Barbara Brezigar

V zgodovini predsedniških volitev se je mestu predsednice države najbolj približala Barbara Brezigar, ki je leta 2002 poleg Janeza Drnovška, ki je na volitvah tudi zmagal, med devetimi kandidati prejela največ glasov. Med kandidati je bila tudi edina ženska. V drugem krogu predsedniških volitev je Drnovšek prejel 56,52 odstotka glasov, Brezigarjeva pa 43,48 odstotka.

Število kandidatk za predsednico države

Barbara Brezigar je bila v zgodovini Slovenije najuspešnejša kandidatka za predsednico republike. Foto: STA ,

Cilj Sveta Evrope je vsaj 40-odstotna zastopanost žensk na pomembnih položajih

Cilj Sveta Evrope, ki so si ga zastavili leta 2003, je, da bodo vsaj 40 odstotkov pomembnih položajev na različnih ravneh javnega in zasebnega življenja zasedale ženske.

8. marca letos je Svet Evrope ob mednarodnem dnevu žensk sprejel strategijo za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2018/2023, ki se osredotoča na šest področij, med drugimi tudi doseganje enake zastopanosti med spoloma v političnem odločanju in okrepitev integracije načela enakosti spolov v vseh politikah.

Raziskave Sveta Evrope kažejo, da imajo države članice na tem področju še zelo veliko dela. Od 46 držav namreč 40 odstotkov dosegata le Finska in Švedska, a nobena od njiju v zgornjem domu parlamenta, temveč le v spodnjem ali v enodomnem parlamentu.

Slovenija lani pri samem vrhu, letos pod povprečjem

V letu 2017 je bila Slovenija po številu ministric v vladi v samem vrhu med državami članicami Sveta Evrope, in sicer na četrtem mestu, takoj za Francijo, Švedsko in Kanado.

Čeprav podatkov za leto 2018 Svet Evrope še nima, smo se zaradi padca za 25 odstotnih točk po vsej verjetnosti letos uvrstili pod povprečje 46 držav.

Prav tako smo se nad povprečje leta 2017 uvrščali po deležu poslank v parlamentu, a smo dosegli nekoliko slabše 12. mesto med vsemi 46 državami.  

Foto: Infografika: Marjan Žlogar