V prihodnje bomo v čakalnicah prebili le od 20 do 60 minut?

To je ena izmed novosti omenjenega zakona, ki ga je na novinarski konferenci skupaj še z drugimi predstavil minister za zdravje Dorjan Marušič in jih poslal v javno razpravo. Predstavil je tudi zakon o spremembah Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravilstvu, nato pa še pravilnike, in sicer pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil, predlog resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje od leta 2011 do 2016 in pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sestavi in delovanju razširjenih strokovnih kolegijev. Predlog zakona naj bi bil sprejet še pred počitnicami Novosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pacientovih pravicah zajemajo zlasti, kot smo že omenili, spoštovanje bolnikovega časa in drugega mnenja. Minister je poudaril, da bi si želel, da bi bil predlog sprememb tega zakona sprejet še pred poletnimi počitnicami, zato bo šel po javni razpravi v nujni parlamentarni postopek. "Pri spoštovanju bolnikovega časa predlog sprememb zakona bolj natančno opredeljuje čakalne dobe in sezname. Po predlogu sprememb naj bi bolniki v čakalnicah na primarni ravni čakali 20 minut, na sekundarni in terciarni ravni pa 60 minut. Razen seveda v nujnih primerih," je povedal Marušič.

Po ministrovih besedah so v okviru spoštovanja bolnikovega časa odrejene tudi obveznosti izvajalcev zdravstvenih storitev, posebej je opredeljeno naročanje na zdravstvene storitve. Obveznosti izvajalcev zdravstvenih storitev so tako zlasti skrbeti za najkrajši možni čakalni čas obravnave, zagotavljanje ustreznega vodenja čakalnih seznamov in posodabljanje seznamov. "Pri uvrščanju na čakalne sezname je treba strmeti k najkrajšemu mogočemu čakalnemu času. Če tega na primer v nekem zdravstvenem zavodu ne bodo mogli zagotoviti, potem je treba izvajalca poiskati drugje v Sloveniji," je pojasnil minister.

Določene so tudi oblike naročanja Prav tako morajo izvajalci zdravstvenih storitev ugotavljati vzroke za daljše čakalne dobe in o tem obveščati ustrezne organe upravljanja oziroma ustrezne institucije kakor tudi vgrajevati ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjševanju čakalnih dob. "Čakalne dobe med posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev so nerazložljivo dolge. Zato so potrebni analiza in ustrezni ukrepi," je bil odločen minister.

Predlog sprememb zakona določa tudi oblike naročanja, ki so osebne, telefonske in elektronske. Določa pa tudi, da se telefonsko naročanje izvaja najmanj polovico ordinacijskega časa.

Globe za kršitelje od 400 do 4.100 evrov Pomembna novost je tudi uvedba sankcij, te bodo zadevale zlasti tiste, ki usmeritev glede spoštovanja bolnikovega časa kljub opozorilom ne bodo upoštevali. Inšpekcije bo izvajal zdravstveni inšpektorat. Globe se bodo gibale od 400 do 4.100 evrov.

Še ena novost, to je drugo mnenje, je v predlogu zapisano kot univerzalno urejanje pravice. Določbe veljajo tako za bolnike, ki bodo drugo mnenje uveljavljali kot samoplačniki, kot tudi za tiste, ki ga bodo uveljavljali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Neodvisnost pridobitve drugega mnenja je zagotovljena z možnostjo izbire zdravnika, ki je zaposlen pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev.

Drugo mnenje spada k obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, bolniki pa ga lahko uveljavljajo na vseh treh ravneh zdravstvenih dejavnosti na podlagi napotnic. Drugo mnenje lahko zahteva bolnik ali lečeči zdravnik. Pri akutnih zdravstvenih stanjih smo do drugega mnenja upravičeni največ enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja, pri kroničnih stanjih pa ob vsakokratnem poslabšanju.

V pripravi nova mreža regionalnih bolnišnic Pripravlja se tudi osnove za izvedbo projektov za vzpostavitev mreže od 5 do 7 tipskih regionalnih splošnih bolnišnic, ki bodo v celoti standardizirane, je povedal Marušič ob predstavitvi zakona o spremembah zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, za obdobje od leta 1994 do 2011. "Spremembe tega zakona vpeljujemo zlasti zato, da podaljšamo veljavnost roka že obstoječega zakona in tako omogočimo ohranitev vsebin in sklada tega zakona," je dejal minister.

Ob tem je poudaril, da smo doslej večino svojih investicijskih potencialov, ki so namenjeni za posodobitev zdravstvene infrastrukture, usmerjali zlasti v ohranjanje obstoječih starih objektov ali dograjevanje prizidkov, kar pa kljub visokim investicijskim stroškom ni bilo učinkovito. Zato je potrebno po njegovem prepričanju narediti naslednji korak in izgraditi mrežo splošnih bolnišnic, ki bodo po velikosti in kapacitetah prilagojene posameznim regijam ob ohranitvi kapacitet, kot sta univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru.

Ti objekti bodo po Marušičevem prepričanju rešili prostorske zahteve po izvajanju zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni, obstoječa prostorska infrastruktura pa bi lahko služila drugim namenom, kot na primer potrebam negovalnih bolnišnic ali kot domovi za ostarele.