V Nemčiji cene zdravil padajo, v Sloveniji bodo ostale enake

Nemčija je poleg Avstrije in Francije ena od treh referenčnih držav, v primerjavi s katerimi agencija za zdravila oblikuje najvišje dovoljene cene zdravil v Sloveniji. V Nemčiji jim je lani uspelo znižati cene zdravil, a kot so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje, se v Sloveniji predvidoma cene zdravil zato ne bodo bistveno spremenile. Naknadno so nam še sporočili, da se bodo cene zdravil, ki so se znižale v referenčnih državah, poleg Nemčije tudi v Franciji, kljub vsemu znižale tudi pri nas.

"Da se zanašamo na nemške cene zdravil, pomeni neke vrste pasivnost," pravi ekonomist Sašo Polanec. Kot pravi, težko reče, ali smo pri nas določene proizvajalce zdravil dovolj stisnili, vendar je dejstvo, da so nekatere cene višje od tistih v tujini.

Poudarja, da je za učinkovita pogajanja treba imeti močno kadrovsko zasedbo, ki podrobno pozna tržne strukture in spremlja ponudnike, tako da natančno ve, kje je še rezerva za zniževanje cen in kje so od države določene najvišje cene zdravil prenizke, zaradi česar določenih zdravil, še posebej novejših in visoko tehnoloških, na slovenskem trgu ni mogoče dobiti.

Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Samo Fakin pravi, da je vedno mogoče najti zdravilo, ki je dražje kot v neki posamezni državi, vendar njega bolj zanima celota in ali je strošek izdatkov ZZZS za zdravila pod nadzorom.

Odhodki ZZZS za zdravila so se, kot so nam pojasnili na zavodu, leta 2014 glede na predhodno leto zmanjšali za 6 odstotkov na 278,3 milijona evrov. Podatki o izdatkih za zdravila v obveznem in dopolnilnem zavarovanju kažejo, da so se ti v obdobju od leta 2010 znižali z 18,7 odstotka na 15 odstotkov, in to kljub temu, da se je poraba zdravil v zadnjih petih letih povečevala povprečno vsako leto za 2,3 odstotka, pojasnjujejo.

Z uvedbo prvih petih terapevtskih skupin zdravil od oktobra 2013 dalje je ZZZS zagotovil obveznemu in dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju prihranke na letni ravni v višini 24,6 milijona evrov, kar pomeni, da so se izdatki za ta zdravila znižali za 32,2 odstotka, še pojasnjujejo.

Zakaj ZZZS zamuja pri opravljanju svojih nalog? Ravno z uvedbo omenjenih terapevtskih skupin zdravil pa ZZZS po mnenju Polanca močno zamuja. "Mislim, da zavod opravlja svoje naloge z zamudo. Stvari, ki so očitne in bi jih lahko naredili že zdavnaj, se delajo zelo dolgo. Oblikovanje terapevtskih skupin zdravil je inovacija, ki je bila ponekod v tujini uvedena že leta 2004. Zavod se s tega vidika odziva zelo pozno," je poudaril.

Direktor ZZZS Samo Fakin pravi, da je njegov zavod šele leta 2008 dobil večje pristojnosti pri določanju cen zdravil, šele pred tremi leti pa jim je uspelo terapevtske skupine zdravil uvesti v zakonodajo, pred tem pa so se morali leto in pol o tem koraku pogajati z ministrstvom za zdravje. Glavni razlog za "počasnost" ukrepanja je tako pomanjkanje avtonomije ZZZS pri določanju cen, zatrjuje.