V ljubljanskem hospicu nemogoče razmere. Država zanje nima posluha. #video

"Potrebovali bi več takšnih ustanov, 12 sob za vso državo ni dovolj," opozarjajo v hospicu, ki ga pokonci drži kar 15 tisoč ur prostovoljnega dela in pol milijona prispevkov letno, kolikor potrebujejo za osnovno delovanje. 

Trudijo se izpolniti vsako željo

Mateja Brus Žitko, gospodinja hiše, pravi, da se trudijo izpolniti vsako željo bolnikov. "Zavedamo se, da smo na zadnji življenjski poti, da so tem ljudem šteti tedni, dnevi, zato nekih posebnih diet ne postavljamo. Če dovoli zdravnica, potem rahlo povišan sladkor in holesterol spregledamo in upoštevamo, kar si oni želijo," pravi. 

"Ko sprejmeš, da je življenjska doba omejena, boš začel živeti"

Smeh v hišo pa prinaša Mirjam Tozon. V hiši je spremljala svojo mamo, danes pa je vodja prostovoljcev in negovalka odnosov med svojci in umirajočimi. "Ker takrat, ko ti sprejmeš, da je doba življenja omejena, takrat boš začel živeti. In to je tisto, kar v hospicu pravimo, da hočemo, vzpodbujamo, da je to okolje, kjer lahko ljudje živijo do konca v polnem dostojanstvu," pravi. 

"Včasih je človek najboljši morfij"

Da je človeška duša večkrat bolj lačna oskrbe kot telo, je izkusil tudi zdravstvenik Boris, ki hudo bolnim lajša bolečine. "Človek je le celota vsega. In medicinsko in duhovno plat je treba zdraviti. Dostikrat je morfij dobra stvar, ampak včasih je pa človek najboljši morfij," dodaja. 

Na ministrstvu za zdravje so gluhi za njihove želje

Odnos državnikov pa hospic in njegove uporabnike potiska med tretjerazredna vprašanja. Zato je hiša enkrat že zaprla vrata, saj brez podpore Lekarne Ljubljana in donatorjev umirajočim ne bi mogli nuditi brezplačne pomoči. "Zelo gluhi so na ministrstvu za zdravje, kjer smo večkrat apelirali in skušali urediti sestanek, vendar odziva ni. Potrebno je več takih hiš. Zdaj je to vseslovenska hiša, 40 odstotkov ljudi prihaja izven osrednje slovenske regije," pojasnjuje Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica.