Petek, 19. 12. 2014, 13.18
8 let, 8 mesecev
V letu 2014 so nam povedali ...
Na začetku leta je Uroš Slak predstavil združenje Slovenian Business Club, v katerem so se zbrali najboljši slovenski podjetniki, da bi dodali svoj prispevek pri iskanju poti iz krize. Z nekdanjim novinarjem, ki je pod eno streho zbral imena, kot so Joc Pečečnik, Igor Akrapovič in Marjan Batagelj, smo se pogovarjali o namenu, ciljih in načinu delovanja podjetniškega kluba.
Konec marca je bila 20. obletnica ustanovitvenega kongresa LDS, stranke, ki je bila več kot desetletje najmočnejša politična sila v državi, danes pa ji barometri komaj še zaznavajo srčni utrip. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Gregorjem Golobičem, dolgoletnim generalnim sekretarjem stranke in desno roko nekdanjega premierja Janeza Drnovška. Tudi o tem, ali smo ob vsem, kar se nam dogaja, Slovenci sploh zreli za lastno državo in ali se lahko kdaj vrnemo na "pota stare slave".
Pogled na Slovenijo od zunaj je ponudil ameriški poslovnež slovenskega rodu Emil Gaspari, ki je v ZDA odšel pred več kot pol stoletja. Tam je najprej prodajal pohištvo, danes pa Američanom ponuja slovenska vina, olje in prozorno tekočino Slovenia Vodka. "Potencial je v vsem, kar človek poskusi. Ne smemo se ustrašiti poskusiti, ne glede na to, kakšen je izdelek. Treba je pregledati možnosti, kaj trg ima, in stopiti korak naprej. V mojem slovarju ni besede če. Beseda če pomeni, da nismo gotovi vase, in to nas omejuje. Treba je potrkati na vrata, vprašati in če rečejo ne, se takrat delo šele začne. Ne obupajte, odzovite se, kajti če se ne odzovete, ste out (sl. zunaj). Če vprašate, zakaj ne, imate že dialog. In vsak dialog je zame že maybe (sl. mogoče) in vsak maybe je yes (sl. da).", je za naš medij naglas razmišljal Gaspari.
Ne verjamem, da je moj kolega pravnik Miro Cerar sposoben voditi državo, a če bo vseeno zavladal, nas bo resnica dohitela čez eno leto, je pred državnozborskimi volitvami razglabljal najbolj politično dejaven "upokojenec" v državi Karl Erjavec. Prvak DeSUS je vodenje države primerjal z vožnjo ferrarija, na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če njegova stranka prejme Cerarjevo povabilo v vlado skupaj z SD, torej v koalicijo, ki je danes na čelu države, pa je odvrnil: "Gre za vprašanje, ali se splača mučiti za eno leto."
"Najbolj fascinantno pri bogatih Slovencih, ki odidejo v tujino, je, da se obnašajo, kot da so odšli na Mars," ugotavlja hrvaška preiskovalna novinarka Irena Divković Milanović, ki je v zadnjih letih z neumornim brskanjem prišla na sled številnim mogotcem z območja nekdanje Jugoslavije, ki so svoje premoženje 'parkirali' v eksotičnih državah po svetu. Med svoja največja odkritja Divković Milanovićeva prišteva tudi zgodbo padlega slovenskega bogataša Tomaža Lovšeta, na čigar ime je po naključju naletela v registrih ameriške zvezne države Floride. "Iz zgodbe, kako je nekdo kupil vilo, sem pravzaprav razbrala celoten vzorec, kako delujejo nove elite, ljudje, ki so na hiter in pogosto sumljiv način obogateli. Naletela sem na dokaze o tem, kdo uporablja off-shore oaze in da so naslovi v davčnih oazah pravzaprav fiktivni. Vse transakcije so namenjene davčnim utajam, in to na najvišji stopnji," je razložila sogovornica.
Z Janezom Janšo, ki mu je ustavno sodišče pred desetimi dnevi začasno zadržalo prestajanje kazni zapora v zadevi Patria, smo se pogovarjali le dan prej, preden je prvak SDS konec junija odšel v zapor na Dobu. V pogovoru, ki ste ga lahko v živo spremljali na naši spletni strani, je Janša med drugim povedal, da mu proces Patria uničuje življenje, in problematiziral nekatere dokaze, ki so bili uporabljeni v postopku, ki se je končal s pravnomočno obsodilno sodbo. Janša je pred poletnimi volitvami izpostavil previsoko zadolževanje države, v primeru, da bi po volji državljanov zavladala SDS, pa je ljudem obljubil nižje davke, gospodarstvu pa lažji zrak.
Zaradi izpraznjenosti kapitalističnega modela je čas, da v Evropi vajeti prevzamejo socialisti, je pred volitvami sporočal Luka Mesec iz koalicije Združena levica, v kateri so se zbrale tri podobno misleče politične stranke in eno civilno gibanje. Meseca smo prosili, naj nam razloži, kaj bi se zgodilo, če bi na oblast prišli demokratični socialisti, in kakšen je njegov odnos do preteklih socializmov, ki so v zgodovini že imeli svojo priložnost, pa se niso izkazali. Če so Združeni levici predvolilne ankete v tednih pred volitvami kazale 2,5-odstotno podporo, ji je naposled uspel odločilen preboj, ki je povezavo s šestimi osvojenimi mandati popeljal skozi državnozborska vrata.
Pet mesecev po tem, ko je odstopil kot predsednik SD, smo obiskali Igorja Lukšiča, ki mu je poletno sončenje na fakulteti očitno dobro delo. To smo razbrali tudi iz sočnih odgovorov, ki jih je serviral na naša vprašanja o domači politiki. Razložil je, kako je bil videti famozni klic ob 22.03, ki ga je novembra 2012 namenil od mariborskih vstaj načetemu Francu Kanglerju, in povedal, da je njegov fakultetni kolega Franc Trček kot vstajnik nekdaj "gobcal" na ulici, zdaj pa to kot poslanec počne v parlamentu.
Da Janez Janša ni politični zapornik, ampak je politik v zaporu, je bila verjetno ena največkrat citiranih izjav tega leta. Dva tedna pred kongresom NSi, na katerem je bila Ljudmila Novak pri zbiranju podpore za prihodnje vodenje stranke boljša od Aleša Hojsa, jo je izrekel prvi poslanec NSi Matej Tonin. Sogovornik je z nami razpredal o razmerjih na slovenski politični desnici, povedal pa nam je tudi, kdaj bo predsednica stranke zanj lahko rekla, da ni več kislo jabolko.
Eden in edini, brez dlake na šprintersko hitrem in sočnega besedišča polnem jeziku si je uro časa za pogovor z nami sredi Zagreba vzel hrvaški trener Ćiro Blažević. Sprehodil se je po zgodovini svoje uspešne trenerske kariere, čvekal o ženskah in denarju ter opisal, kako je, če končaš za rešetkami: "J**** človeka, ki v 80 letih življenja ni bil niti enkrat v zaporu! Vsi pomembni ljudje so bili. Sicer pa mi v zaporu ni bilo hudo. Zato, ker sem vedel, da nisem kriv. Hudo je tistemu, ki je kriv in si reče "j**** mu mater, dobili so me".
Po koncu uspešne smučarske sezone, v kateri je Tina Maze osvojila dve olimpijski kolajni, smo pred diktafon povabili vodjo njene ekipe. Andrea Massi je o odnosu, ki ga ima z najboljšo smučarko na svetu, povedal, da je ta že šest let prav vsak dan postavljen na kocko. "Osebo iz dneva v dan priganjam na smučarskih treningih, pri kondicijski vadbi, na sestankih … Če imaš s to osebo še intimen odnos, je logično, da ne gre v nedogled. Poleg tega je Tina zelo čustvena oseba. Pogosto sem se zaradi tega jezil. Zdaj trdim, da je čustvena, a ko je treba osvojiti zlato olimpijsko kolajno, jo tudi osvoji. Neizmerno jo spoštujem." Besede, ki se aktualno berejo tudi v sezoni 2014/2015, ko Mazejeva serijsko osvaja stopničke na tekmah svetovnega pokala in v skupnem seštevku iz tedna v teden povečuje naskok pred tekmicami.
Pesnik in prevajalec Aleš Šteger se je v spomladi izdanem kriminalnem romanu Odpusti osredotočil na ubadanje Slovencev z nerazčiščeno preteklostjo, na delitev na "naše" in "vaše", na leve in desne. O odpuščanju je Šteger za nas razmišljal takole: "Verjamem v soočenje, verjamem v to, da se lahko z določenimi temami intenzivno ukvarjamo in se z njimi pomirimo. A najprej se mora vsak vprašati, zakaj ga ta tema mori, kje se je zapel nanjo, zakaj ne more stran. Tu ne pomagajo simbolni akti, ampak le individualno, mentalno in spiritualno delo. To vidim kot funkcijo literature v spiritualni dimenziji, ne kot zdraviteljica, ampak kot recimo koda, ki nas pripne na določeno frekvenco razmišljanja in nam krepi imunski sistem."
Kakšna je kriminalka v resničnem življenju, pa nam je opisal danes upokojeni Darko Delakorda, dolgoletni preiskovalec najhujših, najbolj brutalnih zločinov. "Če delaš na krvnih deliktih, ni delovnega časa, ni dopusta, saj so prve minute zlate." Spodbuda za poklic, ki jemlje celega človeka, je povezana s krivico, ki jo je doživel v mladosti: "Kot študent prava v Mariboru sem imel neljubi dogodek, ko so kriminalisti mene in dva kolega po krivici osumili, da smo na brucovanju sotrpinu odtujili neke dokumente. Dobil sem celo policijski dosje. Na koncu so prijeli pravega storilca, a se mi ni nihče opravičil za to krivico."
Brane T. Červek je človek, ki do podrobnosti pozna tehnike preživetja v naravi. Živel je med aboridžini, ki so ga kot prvega Evropejca vzeli za sebi enakega. Červek, ki svoje znanje in veščine že dve desetletji prenaša na vojaške specialce in tiste običajne ljudi, ki bi tudi sami radi znali premagati nepredvidene okoliščine, če se kdaj znajdejo v njih, nam je med drugim povedal, zakaj soočenje z divjino ni takšno, kot ga vidimo v televizijskih šovih, zakaj so ličinke in črvi v naravi lahko človeku koristni ter kako se sredi ničesar znajdejo ženske in kako moški.