Zeleni prehod
Ponedeljek, 17. 6. 2024, 16.03
6 mesecev, 1 teden
V Koper priplula prva ladja, ki pluje na zeleni metanol #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,37
V koprsko pristanišče je danes priplula prva ladja, ki za gorivo uporablja t. i. zeleni metanol, pridobljen iz obnovljivih virov. Ladja Astrid Maersk je trenutno poleg sestrske ladje Ane Maersk edina kontejnerska ladja matica na takšen pogon, z več kot 16.500 kontejnerskimi enotami zmogljivosti pa je ena največjih, ki so kdaj priplule v Koper.
Danski ladjar A. P. Moeller Maersk je za zdaj edini, ki ima v svoji floti ladje na metanol, eno manjšo in dve veliki. Pred tremi leti jih je naročil 18. Kot je na današnji predstavitvi v Kopru dejal direktor omenjenega podjetja za območje Vzhodne Evrope Ivić Vodopija, tehnologije ne nameravajo ščititi, ampak želijo, da bi jo prevzeli vsi ladjarji. Po načrtih bo podjetje do leta 2040 popolnoma "dekarbonizirano", dodal.
Kako proizvajajo zeleni metanol?
Maersk opredeljuje zelena goriva kot goriva z najmanj 65-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v primerjavi z referenčnim fosilnim gorivom. Vodopija je pojasnil, da metanol proizvajajo iz vode in ogljikovega dioksida s pomočjo električne energije iz sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov. Trenutno jim ga izdelujejo na Kitajskem in v Španiji.
Za zdaj metanol ni poceni, je priznal, vendar so projekt začeli, ker v nasprotnem primeru ne bi začel nihče drug. Razvoj je težko napovedati, največji problem pa je, kje bodo proizvajali gorivo, je še pojasnil Vodopija.
Ladja lahko naloži toliko goriva, da z njim več kot obkroži Zemljo
Astrid Maersk lahko naloži toliko goriva, da z njim več kot obkroži Zemljo, kar je pomembno, saj se za zdaj lahko oskrbuje le v Šanghaju. Ladjar želi, da bi infrastrukturo razvili tudi drugod. "To je priložnost tudi za Slovenijo. Odlično bi bilo, če bi se to lahko delalo v Kopru," je dejal Vodopija.
Po njegovih besedah bi lahko bil Koper za ladje z Daljnega vzhoda primarni vhod v Evropo in ne le alternativa severnomorskim pristaniščem. Dodal pa je, da položaj na Bližnjem vzhodu pri tem ne pomaga. Maersk namreč že več kot pol leta ne uporablja Sueškega prekopa, tako da je tudi Astrid Maersk obplula Afriko in je imela do Kopra približno enako dolgo pot, kot če bi šla v Rotterdam.
V Luki Koper si prizadevajo za zeleno prihodnost
Luka Koper je v strateškem načrtu opredelila trajnostni razvoj in zeleno prihodnost za prioriteto, je poudaril član uprave Gregor Belič. Večjo energetsko neodvisnost dosegajo s sončnimi elektrarnami na strehah skladišč. Vozila in stroje nadomeščajo z električnimi. Največji projekt pa je elektrifikacija pomolov, tako da se bodo ladje napajale s kopnega in jim ne bo treba električne energije proizvajati z lastnimi dizelskimi generatorji. Belič je pozdravil odločitve poslovnih partnerjev, ki gredo v enako smer.
Omenjene razvojne načrte Luke Koper podpirajo tudi na ministrstvu za infrastrukturo, je na današnjem dogodku povedal državni sekretar Andrej Rajh. Koprski župan Aleš Bržan pa je ocenil, da lahko tudi majhni koraki v pravi smeri izboljšajo življenje prebivalcev ob pristanišču.
