Ponedeljek, 22. 4. 2019, 16.25
5 let, 6 mesecev
V evropskem projektu čiščenja morja sodelujejo tudi slovenski znanstveniki #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
1
Že nekaj časa je znano, da je tako imenovana mikroplastika v vodi, rekah, oceanih, morskih živalih in celo v človeku. Odkritje, da mikroplastiko v precejšnjih količinah prenaša tudi veter, pa je osupnilo celo znanstvenike. Našli so jo na popolnoma nenaseljenem območju v Pirenejih, na višini 1.400 metrov. Ekipa raziskovalcev je zbirala vzorce na vrhovih pirenejskih gora, ki so od najbližjega večjega mesta oddaljeni kar 120 kilometrov.
Proti mikroplastiki se s projektom Go Jelly borijo tudi slovenski znanstveniki. Že dobro leto s strokovnjaki iz osmih evropskih držav proučujejo uporabnost meduz, saj bi lahko njihova sluz pomembno pripomogla k očiščenju morja, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
Evropski projekt Go Jelly
Kemičarka pri projektu Go Jelly Katja Kljun pojasnjuje, da sluz, ki jo proizvajajo meduze, dejansko uspešno veže nanodelce in od tod se je potem porodila ideja, da bi lahko verjetno vezala delce mikroplastike.
Iz nje tako sedaj poskušajo izdelati filter za mikroplastiko, ki bi ga namestili na iztoke čistilnih naprav. Z njimi bi radi zmanjšali ali preprečili vnos mikroplastičnih delcev v oceane. Ribe in školjke jih namreč velikokrat zamenjajo za hrano, in to je problem. Prve prototipe lahko pričakujemo že konec prihodnjega leta.
Plastika okoli nas
Letno se proizvede kar 335 milijonov ton plastike, od tega 8 milijonov ton plastike pristane v morju. Ti podatki so dovolj zgovoren povod za spremembo življenjskega sloga. Veliko prispevamo že, če se odpovemo plastiki za enkratno uporabo ali recimo plastenkam z vodo.
Kar 8 milijonov ton plastičnih odpadkov pristane v morju.
Na Kemijskem inštitutu rešitev vidijo v bioplastiki. V nasprotju s tisto najbolj umazano plastiko, pridelano iz nafte, je bioplastika narejena iz alg in rakcev. Uroš Novak, koordinator projekta BioApp s Kemijskega inštituta, razlaga, da se vse začne z belim prahom, izdelanim iz alg, temu pa lahko za potrebe različnih embalaž pomešamo še dodatne naravne komponente.
V ekoembalažo iz oceanov zapakirali različne napitke
Njihova ekoembalaža ne ustvarja dodatnih odpadkov. Z njo bi radi v čim bolj nadomestili plastiko za enkratno uporabo za živila in izdelke s kratkim rokom trajanja. Kot je dejal Novak, se pri projektu osredotočajo na embalažo, saj se preprosto lahko sama razgradi v okolju.
Iz osnovnih surovin, ki jih dobijo iz lesa, slame in trave, lahko denimo naredijo različne zaščitne premaze, barve, pleksi steklo, najlon. Nadomestijo lahko celo plastiko, iz katere so narejeni čolni in jadrnice.
Blaž Lizokar, vodja odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, razlaga, da poskušajo surovine, ki so v običajni plastiki, pridobiti iz obnovljivih virov, kot je recimo les, so še poročali na Planetu.
1