V DZ-ju razprava o domnevnem plagiatorstvu Bratuškove ali ne?

Večina članov odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino sicer ni omenila imena mandatarke Alenke Bratušek, a je bilo iz besed poslancev jasno, da razpravljajo o sumih, da naj bi bilo njeno magistrsko delo plagiat. Le Lejla Hercegovac (PS) je dejala, da je bila seja sklicana zaradi magisterija nove mandatarke in da odbor ne more ugotavljati plagiatorstva. Kje so ustrezna gradiva? "Vidi se, da imate v mislih konkreten primer," je dejala Majda Potrata (SD). "Sum je, da je v ozadju politični motiv. Vemo, za kaj gre. Ko bo senat fakultete odločil, je prav, da opravimo razpravo," pa je dejal Jožef Kavtičnik (PS). Oba sta predlagala, da se seja odbora preloži, tudi zato, ker za sejo ni bilo pripravljenih ustreznih gradiv, ampak le obrazložitev predlagatelja (SDS), poziv pravnika Šimeta Ivanjka in dva članka iz medijev. Poleg tega je bil na sejo vabljen le en predstavnik visokošolske javnosti Matej Makarovič s Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ). Zakaj se ne bi seznanili s problematiko plagiatorstva? Predsedujoči odboru Branko Grims (SDS) je zavrnil te navedbe in možnost, da bi sejo preložili. Opozoril je, da ne ugotavljajo plagiatorstva, in prebral predlagane sklepe, o katerih naj bi odločal odbor: Odbor naj se seznani s problematiko plagiatorstva pri izdelavi diplom, magisterijev in doktoratov ter možnimi sankcijami za plagiatorstvo. Pristojno ministrstvo naj preuči možnosti za natančnejšo opredelitev strokovno utemeljenih kriterijev za odvzem naslova in možnost za uvedbo kratice sc. za jasnejše ločevanje znanstvenih od strokovnih nazivov ter v roku 60 dni seznani odbor z ugotovitvami. Teža nove parlamentarne večine Po triurni razpravi je Grims, tudi pod "težo" nove parlamentarne večine, ki bi omenjene sklepe verjetno zavrnila, popustil in predlagal, da bi odbor sprejel sklep o organizaciji javne predstavitve mnenj o plagiatorstvu, na katero bi povabili visokošolsko javnost, predstavnike študentov, profesorjev in zainteresirano javnost. Kaj so nazadnje sklenili? Ker so se pojavili pomisleki tudi o takšni formulaciji sklepa, saj naj bi morale biti javne prestavitve mnenj vezane na konkretne odločitve DZ-ja, so razpravo preložili na naslednjo sejo odbora. Na njej bodo čez približno deset dni oblikovali vprašanja, ki naj bi jih obravnavali na javni predstavitvi mnenj, se odločili, ali bodo predstavitev organizirali in kdaj naj bi razprava potekala. Za takšen sklep je glasovalo 11 članov odbora, eden je bil proti. Je toleriranje plagiatorstva programska točka nove koalicije? Pred tem se je med člani odbora odvila ostra razprava. Tako je Jožef Jerovšek (SDS) trdil, da nova koalicija o problemu noče razpravljati in se vprašal, ali je toleriranje plagiatorstva morda programska točka te koalicije. Predlagal je sklep, za katerega je vnaprej napovedal, da bo glasoval proti, a da bi ob njegovem sprejetju pristal na preložitev seje. Sklep naj bi se glasil: "Plagiatorstvo ni družbeno škodljivo početje in ne povzroča posledic, saj ambicioznim posameznikom omogoča lažje karierno napredovanje." Jožef Jerovšek zna poskrbeti za jutranji smeh Jožef Kavtičnik se je odzval z besedami, da od Jerovška "nihče ni pričakoval kaj drugega, kot da nas zjutraj malo nasmeji". Majda Potrata pa je Jerovškov predlog označila za žalitev, cinizem in nesramnost, ker ne drži, da o plagiatorstvu ne želijo razpravljati. O sklepu niso glasovali. Analitik magisterija Bratuškove Dekan FUDŠ-a Matej Makarovič je dejal, da govori v svojem osebnem imenu in ne v imenu fakultete, in dodal, da bi bilo bolje, če bi bil na odboru prisoten še kakšen predstavnik visokošolske javnosti. Nisem tu, da bi razpravljal o kakšnem konkretnem primeru plagiatorstva ali suma plagiatorstva, je dejal Makarovič, ki je sicer na začetku marca skupaj s profesorjem Bernardom Brščičem po poročanju POP TV-ja pripravil analizo magisterija Bratuškove, in ocenil, da gre za plagiat in da je to dovolj dober razlog, da Bratuškova ne bi smela voditi države. Nevednost pri plagiatorstvu ni opravičilo Makarovič je članom odbora govoril o tem, kaj je plagiat, in opozoril, da gre za krajo in prevaro, "ker krademo drugo idejo in ustvarjamo vtis, da je nekaj naše". Nevednost pri prepisovanju ni opravičilo, plagiatorstvo nima politične barve, za vsa plagiatorstva pa je treba imeti enaka merila, je dejal profesor na FUDŠ-u. Dodal je, da smo na prelomnici, ali bomo te pojave relativizirali ali pa zelo jasno in odločno ukrepali.