Četrtek, 14. 8. 2025, 10.44
1 ura, 59 minut
V drugem četrtletju 0,7-odstotna rast obsega BDP na letni ravni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Po padcu v začetku leta se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije v drugem letošnjem četrtletju povečal. Na letni ravni je bila rast 0,7-odstotna. Pozitivno je k njej po podatkih državnega statističnega urada vplivala predvsem zasebna poraba, ki se je povečala opazno bolj kot v predhodnih četrtletjih. V Sloveniji se je BDP zvišal za precej bolj od povprečja v območju evra.
Ob 0,6-odstotnem padcu, za kolikor se je BDP po popravljenih podatkih skrčil v prvem letošnjem četrtletju, in 0,7-odstotni rasti v drugem je bila rast obsega BDP od januarja do junija 0,1-odstotna na letni ravni.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,8-odstotna in na četrtletni 0,7-odstotna.
Rast poganja zasebna poraba
Zasebna poraba je pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. V drugem četrtletju se je povečala za 3,6 odstotka.
Izdatki za nakupe na domačem trgu so se zvišali v vseh skupinah proizvodov, najbolj izrazito za storitve (za 4,5 odstotka), je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica statističnega urada Apolonija Oblak Flander. Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,3 odstotka, za poltrajne proizvode za 3,7 odstotka in za netrajne proizvode za 1,6 odstotka.
Izdatki države za končno poraba so bili v drugem četrtletju za 0,5 odstotka manjši kot pred letom dni, kar je po navedbah statistikov predvsem posledica zmanjšanja izdatkov za kolektivno porabo (za 3,9 odstotka). Po drugi strani so se izdatki države za individualne storitve povečali za 1,8 odstotka.
Skupno se je končna poraba v drugem četrtletju povečalo za 2,4 odstotka.
Slovenija z eno najvišjih rasti v območju evra
Obseg BDP 20 držav z evrom se je tudi v drugi oceni evropskega statističnega urada Eurostat v drugem četrtletju letos okrepil za 0,1 odstotka v primerjavi s četrtletjem prej. Nespremenjena pri 0,2 odstotka ostaja tudi rast v celotni uniji.
Med državami z evrom je bil največji skok BDP zabeležen na Poljskem (+0,8 odstotka), v Sloveniji, Španiji in Bolgariji (vse +0,7 odstotka). Najslabše rezultate so dosegle Irska (-1,0 odstotka) ter Nemčija in Italija (obe -0,1 odstotka).
Na letni ravni je bila gospodarska rast v območju evra v drugem četrtletju 1,4-odstotna in v EU 1,5-odstotna. V Sloveniji se je v tej primerjavi obseg BDP povečal za 0,8 odstotka, kot so danes sporočili tudi iz Statističnega urada.
Rast investicij v objekte
Bruto investicije so se povečale za 7,5 odstotka, kar je zlasti posledica povečanja zalog. Pri tem so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale, vendar je bil upad z 0,2 odstotka manj izrazit kot v predhodnih četrtletjih. Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 0,5 odstotka, kar je prva rast po štirih četrtletjih nazadovanja.
K rasti so pozitivno prispevale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte (za 4,9 odstotka), medtem ko se investicije v stanovanja še naprej zmanjšujejo (za 10,2 odstotka). Manjše kot pred enim letom so bile tudi investicije v opremo in stroje, skupaj za 1,3 odstotka. Investicije v transportno opremo so se zmanjšale za 6,7 odstotka, v drugo opremo in stroje pa so se po petih četrtletjih zmanjševanja povečale za 0,6 odstotka.
Slovenija z večjim padcem industrijske proizvodnje v EU
Industrijska proizvodnja v območju evra se je junija v primerjavi z majem zmanjšala. V evrskem območju je nazadovala za 1,3 odstotka, v celotni EU pa za odstotek. V medletni primerjavi se je v območju evra povečala za 0,2 odstotka, v celotni EU pa za 0,5 odstotka.
Najbolj se je proizvodnja v primerjavi z lanskim junijem povečala na Švedskem (+13,4 odstotka), Irskem (+10,5 odstotka) in v Latviji (+7,3 odstotka). Najvišje medletne padce pa so statistiki zabeležili v Bolgariji (-8,2 odstotka), na Madžarskem (-4,9 odstotka) in v Sloveniji (-4,3 odstotka).
Saldo menjave s tujino je v drugem četrtletju negativno vplival na gospodarsko aktivnost. Izvoz se je zmanjšal za 0,8 odstotka, pri čemer je Slovenija izvozila za 1,4 odstotka manj blaga kot pred letom, izvoz storitev pa je povečala za 1,6 odstotka.
Uvoz se je v drugem četrtletju povečal za 2,7 odstotka, od tega uvoz blaga za 2,9 odstotka in uvoz storitev za 1,8 odstotka.
Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju 2025 povečala za 0,6 odstotka. K tej rasti je prispevala večina dejavnosti, najbolj pa dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,2 odstotka), gradbeništvo (za 3,9 odstotka) ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne dejavnosti (za 2,7 odstotka).
Le v predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost ponovno znižala (za 1,9 odstotka), manjša kot pred letom je bila poleg tega le še v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 1,2 odstotka).
Največji padec zaposlovanja v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih
Zaposlenost se še naprej zmanjšuje, v drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1.097.000 oseb, kar je 0,4 odstotka manj kot pred letom dni. To je tretje zaporedno četrtletno zmanjšanje zaposlenosti, največji padec pa so na statističnem uradu opazili v predelovalnih dejavnostih (za 1,9 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,6 odstotka). Se je pa zaposlenost zvišala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,1 odstotka).
