Torek, 23. 7. 2019, 12.57
5 let, 4 mesece
Policisti še ne bodo mogli uporabljati lovilcev IMSI
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
4
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo lovilcev IMSI. Po mnenju ustavnega sodišča bi lahko izvrševanje tega člena povzročilo težko popravljive škodljive posledice.
Predlagatelji med drugim izpodbijajo člen 150.a zakona o kazenskem postopku, ki govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije, ne da bi predlagali zadržanje njegovega izvrševanja, je pojasnilo ustavno sodišče. Čeprav predlagatelji niso predlagali začasnega zadržanja tega člena, se je ustavno sodišče za to odločilo po uradni dolžnosti.
"Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov," navaja ustavno sodišče.
Zadevo bo ustavno sodišče obravnavalo prednostno
Ukrep uporabe lovilcev IMSI je, kot zapišejo, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena.
"Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov," navaja ustavno sodišče. Zato je ustavno sodišče v danes objavljeni odločbi začasno zadržalo izvajanje le člena 150.a, ne pa tudi preostalih zakonskih sprememb, ki jih izpodbijajo poslanci SDS in Levice. Zadevo bo sicer ustavno sodišče obravnavalo prednostno.
Vložili so namreč tudi zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku. Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov.
Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost
Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre pri noveli zakona za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost.
Protiustaven zakon
Prepričani so, da je zakon v omenjenih delih protiustaven, saj da krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave. Gre med drugim za določbe, ki vsakomur zagotavljajo enake pravice in svoboščine ter njihovo varstvo, tudi sodno, pravico do zasebnosti in nedotakljivost stanovanja.
Vlada sicer meni, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev, da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi odpravljajo težave, zaznane v praksi, in da so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti.
Ti podatki so lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, nanašajo pa se lahko na širši krog posameznikov. Ustavno sodišče je ocenilo, da bi sicer izvrševanje teh členov lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, ki pa bi lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo.
Nemožnost uporabe pooblastil za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov bi namreč izrazito negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti iz ustave, je še zapisalo ustavno sodišče.
Matej T. Vatovec je ocenil, da gre za "prvi dober signal ustavnega sodišča, ki govori o tem, da so težnje po vzpostavitvi policijske države, ki jo ima trenutno vlada, pretirane".
V SDS in Levici pozdravljajo zadržanje uporabe IMSI lovilcev
Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je ob zadržanju 150. a člena zakona o kazenskem postopku ocenil, da gre za "prvi dober signal ustavnega sodišča, ki govori o tem, da so težnje po vzpostavitvi policijske države, ki jo ima trenutno vlada, pretirane". Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tudi v SDS.
Poslanec SDS Dejan Kaloh je v odzivu pozdravil odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo t. i. IMSI lovilcev. Ob tem je spomnil, da digitalna tehnologija dopušča bistveno večje posege v zasebnost kot doslej, novela zakona o kazenskem postopku pa po njegovih besedah dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi.
Poslanec SDS Dejan Kaloh meni, da novela zakona o kazenskem postopku dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi.
Kot je zapisal, so pričakovali, da bo ustavno sodišče začasno zadržalo več drugih členov omenjene novele, a je sodišče ocenilo, da bi s tem lahko nastale težko popravljive posledice, če bi se izkazalo, da izpodbijani členi niso v neskladju z ustavo. "Kar pa seveda ne pomeni, da bo končna odločitev ustavnega sodišča v prid vlade".
Po besedah Vatovca pa je tudi ustavno sodišče ugotovilo, da gre za prekomerno širjenje policijskih pooblastil, ki gre v škodo pravice do zasebnosti državljanov. "Ocenjujemo, da je to v tej zgodbi prva dobra poteza ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa pričakujemo, da bodo govorili še o ostalih členih, predvsem o tistem, ki govori o hišni preiskavi brez navzočnosti preiskovanca," je navedel Vatovec.
Poslanci SDS in Levice vložili zahtevo za ustavno presojo
Poslanci SDS in Levice so vložili zahtevo za ustavno presojo več določb marca sprejete novele zakona o kazenskem postopku. Menijo, da gre pri noveli zakona pri številnih vprašanjih, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost.
Poslanci SDS in Levice od ustavnega sodišča zahtevali presojo in zadržanje več členov zakona.
Od ustavnega sodišča so zahtevali presojo in zadržanje več členov zakona, med njimi ni bilo 150. a člena. Tega so sicer omenili v obrazložitvi, v smislu, da se nanaša na druge zanje sporne ukrepe oz. člene.
Po mnenju poslancev gre pri uporabi ukrepov pridobivanja in nadzora podatkov o prometu za hud poseg v zasebnost, zaradi česar je treba možnost tovrstnih posegov omejiti izključno na nujne primere, pri tem pa zagotoviti ustrezne varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe. Navedeno pa se navezuje tudi na ureditev prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora signala mobilne telefonije, so opozorili.
4