Petek, 27. 1. 2023, 22.10
1 leto, 9 mesecev
Upornik, ki so ga okrutno usmrtili sredi Zagreba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,82
17
Slika hrvaškega slikarja Otona Ivekovića, ki prikazuje ujetega kmečkega voditelja Matijo Gubca, preden so ga kruto usmrtili.
Pred 450 leti, 28. januarja 1573, je v današnjem Hrvaškem Zagorju izbruhnil kmečki upor. Ta se je razširil tudi na slovensko stran – v Posavje in na Kozjansko. Uporniki so nekaj časa želi uspehe, a se je vojaška sreča že po nekaj dnevih obrnila na stran fevdalnega plemstva, ki je do 9. februarja porazilo uporne kmete in jih neusmiljeno kaznovalo. Vodjo kmečkega punta, zagorskega kmeta Matijo Gubca, so ujeli in ga v Zagrebu okrutno usmrtili.
Kmeti na Slovenjeh vstali i zdignuli su se bili proti svoje gospode i plemenitim ljudem, kotere posekoše, obesiše, pomoriše i ostale na pokornosti dopelaše (sl. Kmetje na Slovenjeh – domače, kajkavsko ime za Slavonijo, ki je v 16. stoletju obsegala tudi današnje Hrvaško Zagorje, op. p. – so vstali in se vzdignili proti svoji gospodi in plemenitim ljudem, katere – mišljeni so kmetje, op. p. – so posekali, obesili, pomorili in preostale pokorili.). Tako je leta 1578 v svoji kroniki zapisal duhovnik Anton Vramec, ko je opisoval dogodke pet let pred tem.
Upor proti okrutnemu graščaku Tahiju
Vramec, ki se je rodil v Ormožu in je bil po rodu Štajerec, a je veliko let kot duhovnik služboval na današnjem Hrvaškem, kjer je tudi umrl, je tako v kajkavskem jeziku na kratko opisal kmečki punt, ki se mu je pozneje v slovenskem zgodovinopisju dalo ime hrvaško-slovensko kmečki upor (Hrvati uporu običajno pravijo velika seljačka buna ali veliki kmečki upor po slovensko). Več se je o njem razpisal kronist in slavonski plemič madžarskega rodu Miklos Istvánffy, ki je živel med letoma 1538 in 1615.
Jedro upora je bilo v današnjem Hrvaškem Zagorju. Leta 1573, ko je izbruhnil upor, se je to ozemlje še štelo oziroma dojemalo za del banovine Slavonije. Na fotografiji iz leta 2018: domačini iz Dolnje Stubice so uprizorili zgodovinsko bitko pri Stubici iz 9. februarja 1573 med kmečko vojsko pod vodstvom Matije Gubca in plemiško vojsko pod vodstvom podbana Gašparja Alapića.
Madžarski oziroma ogrski kronist je tudi pisal, da je bil voditelj kmečkega upora – ta naj bi se začel zaradi krutega ravnanja plemiča Ferenca Tahija (tudi Ferenc Tahy in po hrvaško Franjo Tahi) – Matija Gubec (Gubecz Mate po madžarsko).
Ambrož Gubec, ki postane kmečki kralj Matija Gubec
Zgodovinarji so pozneje odkrili, da je bilo Gubčevo ime v resnici Ambrož oziroma Ambroz. Ambroz Gubec (v nekaterih virih je njegov priimek zapisan v obliki Gobec) je bil Tahijev podložnik v zagorski vasi Hižakovec pri Donjih Stubicah in je bil inkvilin, to je kmet brez zemlje. Gubec je postal nekakšni kmečki kralj, kmetje so mu tudi dali vzdevek beg.
Kronist Istvánffy je morda s poimenovanjem Gubca kot Matije tega povezal s pravljičnim kraljem Matijo oziroma kraljem Matjažem, kot mu pravimo Slovenci (legenda o kralju Matjažu naj bi izvirno temeljila na ogrskem kralju Matiju Korvinu).
Kmečki načrti o odpravi vladavine plemstva
Gubec je bil skupaj z Ilijem Gregorićem ali Elijem Gregoričem (ta je bil dolgoletni vojak, ki se je pred tem vojskoval proti Turkom in se je rodil v Ribniku na meji z Belo krajino) ter kmetom Ivanom (tudi Andrejem) Pasancem vojaški voditelj upora. Načrt upornih kmetov je bil, da bi odpravili oblast fevdalnega plemstva, ustanovili nekakšno kmečko državo oziroma kmečko samoupravo in v Zagrebu ustanovili cesarsko vlado. Sami bi pobirali davke in skrbeli za obrambo pred Turki, pokorni bi bili samo kralju in nadvojvodi.
Kmečki upor leta 1573 je zajel tudi Brežice, ki so jih uporni kmetje celo zasedli. Ni pa jim uspel naskok na brežiški grad. Na fotografiji: Posavski muzej Brežice, ki bo sodeloval pri zaznamovanju letošnje 450. obletnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora.
Jedro upora je bilo v današnjem Hrvaškem Zagorju, razširil pa se je tudi južno od Save do Jastrebarskega in celo južno od Kolpe do Okića ter tudi na slovensko ozemlje – v Posavje in na Kozjansko. Hrvaški zgodovinar Branko Čičko v eni od novejših študij trdi, da je bilo jedro dogajanja v trikotniku Krško–Okić–Klanjec ter da se upor ni začel med kmeti, ki so živeli na Tahijevih posestvih, ampak med kmeti na posestvih plemičev Erdödy.
Kmečki punt je trajal le dva tedna
Vsekakor je kmečki punt, ki se je začel 28. januarja oziroma – če smo zelo natančni – v noči s 27. na 28. januar, po prvih uspehih hitro pojenjal. Del kmečkih puntarjev, ki jih je vodil Gregorić, je plemiška vojska 8. februarja porazila pod gradom Kunšperk. S tem se je upor na slovenskih tleh končal. Dan pozneje, 9. februarja, je plemiška vojska pod vodstvom hrvaško-slavonskega podbana Gašparja Alapića s pomočjo žumberških uskokov v bitki pri Stubičkih Toplicah porazila tudi del kmečke vojske, ki jo je v Zagorju vodil Gubec. Punta je bilo s tem konec.
Trg svetega Marka v Zagrebu je kraj, kjer naj bi usmrtili Matijo oziroma Ambroza ali Ambroža Gubca.
Istvánffy je v svoji kroniki opisal kruto maščevanje plemstva nad poraženimi kmeti. Številne uporne kmete so obesili, pogosto v skupinah, in jih pustili dolgo viseti v opozorilo preostalim kmetom. Upornim kmetom, ki jih niso usmrtili, so za kazen odrezali nosove in ušesa. Okrutno so se znesli tudi nad ujetim Gubcem. Pripeljali so ga v Zagreb, kjer so ga 15. februarja na Markovem trgu po Istvánffyju usmrtili na podoben način kot leta 1514 Jurija Dozsa (madžarsko György Dózsa), voditelja vstaje madžarskih kmetov.
Gubec umiral v nečloveških mukah
Najprej so okrutno usmrtili Pasanca, potem pa je prišel na vrsto Gubec. Temu so z razbeljenimi kleščami trgali meso, ga privezali na razbeljen železni prestol in mu na glavo pritisnili žarečo železno krono. Na koncu so ga razčetverili kot razbojnika. Leto pozneje so v Zagrebu usmrtili tudi Gregorića, ki mu je po bitki pri Kunšperku najprej uspelo pobegniti pred plemiško vojsko.
Je Gubec v resnici preživel upor?
Zanimivo je, da nekateri zgodovinarji dvomijo o zapisih o Gubčevi javni usmrtitvi na zagrebškem Markovem trgu. Dvom je zasejal vir iz leta 1574, torej eno leto po uporu, kjer je v Gubčevi vasi Hižakovec kot podložnik rodbine Hennyngh omenjen inkvilin Jambrek Gwbez (Jambrek je kajkavska pomanjševalnica osebnega imena Ambro(zij) oziroma Ambrož).
Ljudski junak v knjigah, pesmih, operah in filmih
Gubec je v poznejših stoletjih na obeh straneh Sotle postal nekakšen ljudski junak, še zlasti je bil skoraj čaščen v času socializma po letu 1945. Na Hrvaškem je pisatelj August Šenoa (njegov izvirni priimek je Schönoa ter je bil nemško-slovaškega rodu) leta 1877 napisal knjigo Kmečki upor (Seljačka buna), slovenski pesnik Anton Aškerc pa je napisal balado Kronanje v Zagrebu o Gubčevi usmrtitvi.
Plemiško-uskoška vojska je dokončno zadušila kmečki upor v bitki pri Stubici 9. februarja 1573. O tej usodni bitki je ustvaril sliko hrvaški slikar Krsto Hegedušić. Na fotografiji je poštna znamka, na kateri je del njegovo slike, ki je visela v kabinetu jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita.
O Gubcu je leta 1936 napisal opero slovenski skladatelj Risto Savin, podobno je leta 1948 storil tudi njegov hrvaški kolega Ivo Lhotka Kalinski. Leta 1975 je bila v Zagrebu izvedena tudi rock opera Gubec-beg, prva hrvaška rock opera, ki je bila tudi prva rock opera v takratni Jugoslaviji. Istega leta je v kinodvorane prišel tudi hrvaški film Kmečki upor 1573 (Seljačka buna v izvirniku), ki ga je režiral Vatroslav Mimica.
V filmu, iz katerega je nastala tudi televizijska nadaljevanka Anno Domini 1573 (v slovenščini bi se ta latinski naslov glasil Leto Gospodovo 1573), je Gubca zaigral hrvaški igralec Fabijan Šovagović, do kmetov neizprosnega graščaka Tahija pa Srb Pavle Vuisić. Še en srbski igralec, Bata Živojinović, je igral upornika Gregorića. Podbana Alapića, ki stre upor, pa je zaigral slovenski igralec Lojze Rozman.
Kipi in trgi, posvečeni Gubcu
V Gornji Stubici je postavljen spomenik Gubcu in slovensko-hrvaškemu kmečkemu uporu. Med drugo svetovno vojno je delovala tudi slovenska partizanska Gubčeva brigada. V Krškem stoji velik Gubčev kip na Trgu Matije Gubca. Prav tako so v tem mestu po njem poimenovali osrednji stadion za speedway in nogomet – Stadion Matije Gubca.
Gubec in Tito
Zgoraj omenjeni zgodovinar Čičko je tudi prepričan, da je bil Gubec le eden od kmečkih vodij, ki je bolj kot ne po naključju pozneje postal simbolni junak tega upora. K njegovi slavi naj bi pripomoglo tudi to, da je njegov kult iz političnih razlogov najprej gojila Hrvaška kmečka stranka (HSS), najmočnejša hrvaška stranka med obema svetovnima vojnama, po letu 1945 pa tudi komunistična oblast. Gubca in kmečke puntarje je namreč zelo cenil šef jugoslovanskih komunistov in voditelj socialistične Jugoslavije Josip Broz - Tito. Ta je imel v svojem kabinetu sliko znamenite, za Gubčeve kmete usodne bitke pri Stubicah, ki jo je narisal hrvaški slikar Krsto Hegedušić.
Kako bodo zaznamovali 450. obletnico upora
Kot piše spletni medij eposavje.com, bodo februarja letos Posavski muzej Brežice, Kulturni dom Krško, Galerija Božidar Jakac ter hrvaški muzeji iz Gornje Stubice, Brdovca in Zagreba skupaj zaznamovali 450. obletnico velikega hrvaško-slovenskega upora. V Posavskem muzeju Brežice bodo med drugim gostili razstavo v stripu Jakoba Klemenčiča in razstavo o Matiji Gubcu iz muzeja kmečkih uporov iz Gornje Stubice.
Slovenski kmečki upori
Hrvaško-slovenski kmečki upor, ki je zajel le majhen del slovenskega narodnega ozemlja, ni bil edini kmečki upor na slovenskih tleh. Leta 1515 je izbruhnil precej večji upor, ki je trajal skoraj pol leta in zajel skoraj vso slovensko ozemlje. Na vrhuncu naj bi v uporu sodelovalo 80 tisoč kmetov (precej več kot v hrvaško-slovenskem kmečkem uporu). Slovenski kmetje so v tem uporu zahtevali t. i. staro pravdo (stare dajatve, ki bi se jih naj fevdalci držali), soodločanje pri davkih in odpravo graščinske in fevdno-stanovske oblasti. Kmetje so oblikovali zvezo, nemško bund oziroma starobavarsko punt, ki je postala sopomenka za upor, iz nje pa tudi izpeljanka puntarji – uporniki. V povezavi z zadušitvijo kmečkega upora leta 1515 je bil natisnjen tudi pamflet v nemščini, v katerem so v tisku prvič zapisane slovenske besede: le vkup, le vkup uboga gmajna (leukhup. l. l. l. woga gmaina). Pomembni slovenski kmečki upori poleg velikega oziroma vseslovenskega kmečkega upora iz leta 1515 so bili še na Koroškem leta 1478, na Tolminskem leta 1713 in drugi vseslovenski kmečki upor leta 1635.
Kmetje so vse do industrijske revolucije in urbanizacije predstavljali veliko večino evropskega prebivalstva. Na slovenskih tleh je kmečko prebivalstvo padlo pod polovico šele v času okrepljene industrializacije po drugi svetovni vojni – v 70. letih preteklega stoletja se je s kmetijstvom tako ukvarjala manj kot desetina slovenskega prebivalstva.
17