Tožilstvo o Snežiču in sekanju glav: "Zadevo bomo poslali naprej"

Spomnimo: lobist Rok Snežič je v ponedeljek pred mariborskim okrožnim sodiščem med prvim srečanjem z bosanskim novinarjem Avdom Avdićem, ki ga Snežič toži zaradi domnevne razžalitve in žaljive obdolžitve, nosil majico s podobo Martina Krpana med obglavljanjem muslimana, Avdiću pa je dejal tudi, da si želi biti podoben Martinu Krpanu.

“Martin Krpan je sačuvao Sloveniju od muslimana. Vidiš kako je odsjekao glavu muslimanima. To je narodni heroj i ja sam Martin Krpan”, kazao je slovenački biznismen Rok Snežič uredniku portala @IstragaB nakon suočavanja pred Okružnim sudom u Mariboru. Nekoliko dana prije ročišta… pic.twitter.com/tzet3qaPeT

— Istraga.ba (@IstragaB) November 27, 2023

"Martin Krpan je obvaroval Slovenijo pred muslimani in jaz sem Martin Krpan," je novinarju iz Bosne in Hercegovine Avdu Avdiću v ponedeljek svojo majico s podobo Martina Krpana med obglavljanjem muslimana ponosno pokazal samooklicani strokovnjak za davčno optimizacijo in lobist Rok Snežič. Dejal mu je tudi, da ima majico "posebej za novinarja, ki govori, da sem jaz (Snežič, op. p.) grožnja nacionalni varnosti muslimanov, a jaz želim samo biti podoben Martinu Krpanu".

"Vi sekate glave muslimanom?" je Avdić nato vprašal Snežiča, ta pa je še enkrat dejal, da je narodni heroj Martin Krpan, in Avdića pozval, naj malo "bere literaturo". 

V pripovedki Martin Krpan z Vrha naslovni junak glavo odseka bojevniku Brdavsu. Levstik ga je opisal kot strašnega velikana, ne pa tudi kot muslimana. O poreklu Brdavsa se slovenski antropologi, ki so proučevali Martina Krpana z Vrha, sicer še vedno niso povsem zedinili. Foto: Matic Prevc/STA

Vrhovno državno tožilstvo: ne moremo komentirati, bomo pa posredovali naprej

Z vrhovnega državnega tožilstva so na vprašanje Siol.net, ali je besede Snežiča mogoče razumeti kot spodbujanje sovraštva proti določeni skupini ljudi, v konkretnem primeru proti muslimanom, odgovorili:

"Vrhovno državno tožilstvo odgovora, ali konkretno ravnanje izpolnjuje znake kaznivega dejanja in katerega, ne more podati, saj bi s tem posegalo v neodvisnost in samostojnost odločitve pristojnega državnega tožilca, če bi bila podana kazenska ovadba. Smo pa na podlagi drugega odstavka 161. člena zakona o kazenskem postopku vaše vprašanje šteli kot glas o kaznivem dejanju, zadevo ustrezno evidentirali in jo bomo odstopili stvarno in krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu."

Foto: Matej Povše

Spletni portal 24ur.com je danes poročal, da državna tožilka v primeru majice in izjav o sekanju glav muslimanov naj ne bi videla razloga za kazenski pregon, vendar so na vrhovnem državnem tožilstvu to informacijo medija kasneje zanikali.

Z ministrstva za notranje zadeve so medtem sporočili: "Obsojamo vsakršne izraze nestrpnosti ali sovražnosti, uperjene proti različnim narodnostim, etničnim ali verskim skupinam, tudi v nedavnem primeru pred okrožnim sodiščem v Mariboru. V sodobni in demokratični družbi mora biti prostor le za spoštljivo, dostojanstveno in strpno komunikacijo – vselej in do vsakogar."

Dodali so, da imajo do tovrstnih dogodkov oziroma pojavov v slovenski policiji ničelno toleranco in da se odzovejo na vsako ter ukrepajo v skladu s prekrškovno oziroma kazensko zakonodajo. "Policija vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotavlja enako stopnjo varnosti in tako bo tudi v prihodnje," so še sporočili z ministrstva.

Snežič danes na sodišču že drugič ta teden: sodijo mu zaradi očitkov o oškodovanju upnikov

Danes se je na mariborskem sodišču sicer začelo sojenje Snežiču, ki mu specializirano državno tožilstvo očita oškodovanje upnikov zaradi prijave terjatve babice v postopku njegovega osebnega stečaja, s čimer naj bi Furs oškodoval za 150.000 evrov. Snežič vztraja, da je ta zadeva že lani zastarala.

Tožilec Matija Hostnik je ob prebiranju obtožnice povedal, da je Snežič s svojo zdaj že pokojno babico leta 2008 sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, nato pa je bilo posojilo prijavljeno kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačano s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku.

Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana Finančna uprava RS (Furs), saj naj bi ga njegova babica prehitela in pred njim vpisala hipoteke na Snežičevo premoženje. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja.

Snežič je že na marčevskem predobravnavnem naroku zavrnil priznanje krivde, tokrat pa je še pred zagovorom ob vprašanju predsednice senata Helene Melliwa, ali je razumel obtožnico, od tožilca terjal pojasnilo, kdaj natančno je storil očitano kaznivo dejanje, saj je to po njegovem mnenju že lani zastaralo.

Tožilec Hostnik je odvrnil, da je obtožnica dovolj jasno spisana, da se enaka vprašanja obdolženega ponavljajo že dalj časa in da so bila tudi v predkazenskem postopku že razčiščena, obtožnica pa da je pravnomočna. Ob tem je pojasnil, da gre za sosledje več dogodkov, ki skupaj tvorijo kaznivo dejanje.

Snežič in njegova zagovornica Anita Peček Stramšak sta vztrajala pri zastaranju, ki naj bi mu med drugim v na zahtevo Snežiča pripravljenem izvedenskem mnenju pritrdil tudi pravni strokovnjak Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete. Odvetnica je zato senatu predlagala, da zaradi racionalnosti ustavi predvidoma dolg, obsežen in drag sodni postopek.

Senat je po krajšem posvetovanju njen ugovor pravne narave zavrnil, Snežič pa je nato v zagovoru podrobno pojasnil okoliščine v zvezi s posojilom. Med drugim je dejal, da danes obžaluje, da je sploh predlagal začetek osebnega stečaja, saj se je z njim zgolj želel znebiti izvršiteljev, ki so trkali na njegova vrata.

Če bi se pred tem bolje pozanimal, se za tak korak ne bi odločil, saj je, kot je dejal danes, z njim kvečjemu oškodoval babico, ki bi brez njega prejela vrnjeno 200.000 evrov, torej še dodatnih 50.000 evrov, medtem ko naj bi Fursu naredil celo uslugo, saj je bil z nekaj več kot 20.000 evri vsaj delno poplačan, sicer bi ostal brez vsega. Spomnil je tudi, da ima od Fursa potrdilo, da je omenjeni dolg medtem že absolutno zastaral.

V zagovoru in tudi na vprašanja tožilca je povedal, da mu je babica denar posodila doma, skupaj sta pogodbo overila, kar lahko potrdijo tudi priče, med drugim njegova starša, stric in nekdanja žena.

Da sta njegova stara starša zagotovo lahko razpolagala s tako veliko količino gotovine, ki jo je babica po smrti moža hranila kar doma, je utemeljeval z njunimi prihranki od dobro plačanih služb, dedek naj bi služil tudi kot cenilec in izvedenec za gozdove, pred tem je podedoval večje površine gozdov in se ukvarjal z borznimi posli.