Aleksander Kolednik

Četrtek,
16. 5. 2013,
16.01

Osveženo pred

5 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Matevž Tomšič Andrej Kurnik demokratični socializem

Četrtek, 16. 5. 2013, 16.01

5 let, 11 mesecev

Tomšič: Uvedba demokratičnega socializma bi pomenila pot v totalitarizem

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
"Mislim, da jugoslovanski sistem ni bil totalitaren," pravi Kurnik, ki poudarja, da je danes ključno vprašanje, kje je sila, ki lahko zaustavi razlaščanje in privatizacijo javnih sistemov blaginje.

V zadnjem obdobju lahko v Sloveniji slišimo vedno več pozivov k uvedbi demokratičnega socializma kot nove družbene ureditve, zato smo na Planet Siol.net poklicali politologa Matevža Tomšiča in Andreja Kurnika ter ju povprašali, kakšen je njun pogled na demokratični socializem.

Tomšič: Noben socialistični sistem ni bil nikoli niti najmanj demokratičen

"To je neka alternativa, kakršno smo že lahko videli v preteklosti. Zamisli, ki so se v svetu ponujale pod oznako demokratični socializem, govorijo o podržavljanju podjetij, ukinitvi zasebne lastnine, odpravi tržne ekonomske ureditve, odpravi strankarske demokracije, odpravi demokratičnega sistema, kakršnega poznamo," nam je povedal Tomšič.

Prepričan je, da je demokratični socializem kot družbena ureditev nekakšen logični nesmisel, saj po njegovih besedah noben socialistični sistem ni bil nikoli niti najmanj demokratičen. Ob tem je spomnil, da se je podobno govorilo tudi za realsocialistične režime, da imajo sistem socialistične demokracije.

"Gre za zamisel o ureditvi, ki bi radikalno omejevala politično in ekonomsko svobodo ljudi. Takšna ureditev je nekaj nevzdržnega. To bi nas pahnilo iz območja razvitih držav, utemeljenih na vrednotah zahodne civilizacije," je poudaril in dodal, da bi uvedba demokratičnega socializma pomenila pot v totalitarizem.

Kurnik: Ljudje ne marajo več neoliberalnega načina vladanja, zato iščejo alternative

Andrej Kurnik nam je povedal, da je po njegovem mnenju ideja demokratičnega socializma, če je vezana na staro pojmovanje odnosa med delom in kapitalom in če je mišljena v okviru nacionalne države, neustrezna.

"Če se gleda na demokratični socializem kot na neko alternativo, ki bo organizirana na nacionalni ravni, je to zaradi globalne dinamike nemogoče. Prav tako mislim, da politični projekti gradnje alternative, ki ne obsegajo in ki ne razumejo kompleksnosti današnje družbe, težko predstavljajo delujočo alternativo. Kot se je namreč pokazalo na vstajah, nimamo več klasičnega fordističnega dela na eni in kapitala na drugi strani, ampak imamo pluralnost produktivnih subjektov na eni strani in hegemonijo finančnega kapitalizma na drugi strani," je izpostavil.

Na vprašanje, ali se strinja s tistimi, ki pravijo, da je demokratični socializem že sam po sebi totalitarni sistem, pa je odgovoril: "Ta koncept totalitarnosti je po mojem mnenju malo prenapihnjen. Uporabljal se je v hladni vojni za medsebojno obtoževanje. Mislim, da jugoslovanski sistem ni bil totalitaren. Zagotovo je imel prvine avtoritarnosti in, še posebej v drugi polovici svojega obstoja, krčevite poskuse partije, da na vsak način obdrži oblast in hegemonijo. Istočasno pa smo imeli tudi procese emancipacije v družbi. Tukaj govoriti o totalitarnosti nima smisla."

"Edini način, ki ga trenutni kapitalizem predvideva kot izhod iz krize, je razlaščanje, privatizacija obstoječih sistemov blaginje, ki so javni. Ključno vprašanje je, kje je ta sila, ki lahko to zaustavi. Ta sila bo prinesla tudi alternativo, ki pa ne bo prišla z enimi volitvami ali z ustanovitvijo ene stranke. Ta alternativa bo prišla postopoma, verjetno skozi desetletja. Začetek pa je zdaj. Neoliberalni način vladanja je diskreditiran, ljudje ga ne marajo več, zato protestirajo in iščejo alternative," je sklenil.