Ponedeljek, 30. 7. 2018, 15.43
6 let, 3 mesece
Svet bo od srede živel na kredit, Slovenija že od maja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,63
1
Ker ljudje na Zemlji porabimo več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu, bomo letos na svetovni ravni na kredit živeli že od srede, 1. avgusta. V ekološki dolg stopamo prej kot kadarkoli, sporoča organizacija Global Footprint Network (GFN). Odkar potekajo tovrstne meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta.
Leta 1997 smo v ekološki dolg tako vstopili proti koncu septembra, letos pa na svetovni ravni že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine. Po poročanju GFN bi, upoštevajoč trenutno porabo naravnih virov, potrebovali 1,7 planeta.
Če bi vsi Zemljani imeli takšno veliko potrebo po naravnih virih kot v Sloveniji, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta, podatke posreduje WWF Adria, svetovna organizacija za varstvo narave v regiji.
"Dejstvo, da to mejo (porabe naravnih virov za doseganja ravnovesja oz. njihove obnovljivosti, op. a.) presežemo vsako leto prej, pomeni, da se do našega planeta vedemo izredno neodgovorno! Živimo od vse večjih posojil, ki jih jemljemo na račun prihodnosti svojih otrok," poudarja Dani Porej, direktor WWF Adria.
Vse države v regiji živijo nad svojimi naravnimi zmožnostmi
Po poročilu o stanju planeta organizacije WWF v naši regiji vse države živijo nad svojimi naravnimi zmožnostmi. To potrjujejo tudi podatki GFN o ekološkem odtisu.
"Glede na te podatke je Slovenija vodilna v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija)," dodaja Porej. V regiji bo 14. oktobra v ekološki dolg zadnja stopila Albanija.
Po poročanju GFN bi glede na trenutno porabo naravnih virov potrebovali 1, 7 planeta, v Sloveniji kar 2,75 planeta.
Ekološki dolg je mogoč le za kratek čas
Obstoj v ekološkem dolgu, kot še poudarjajo v organizaciji za varstvo narave, pa je mogoč zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati, vse skupaj pa vodi v sesutje. Posledice življenja prek meja planeta lahko občutimo že z vremenskimi ekstremi, podnebnimi spremembami in strmim upadom globalne biodiverzitete.
Zato naj bo dan ekološkega dolga močan opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet ter se tako usmerijo k trajnostnemu razvoju, poudarjajo okoljevarstveniki.
Trajnostna zavest in praksa
Zamisli, kako lahko spremenimo svoj ekološki odtis, ponujajo tudi na spletnih straneh GFN in WWF Adria ali pa na naslovu www.overshootday.org, kjer si je mogoče izračunati tudi osebni ogljični odtis. Trajnostna zavest in praksa naj tako postaneta del posameznikovega vsakdanjika, ob tem pa tudi njegovih dopustovanj in potovanj, saj turizem kot množična svetovna industrija veliko pripomore k današnji okoljski sliki, je mogoče še povzeti pozive in sporočila organizacij.
1