Ponedeljek,
2. 10. 2023,
16.50

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,33

Natisni članek

Natisni članek

Francija Hrvaška Rafale letalo vojska

Ponedeljek, 2. 10. 2023, 16.50

1 leto, 2 meseca

"Strašno drago." Hrvaška dobila prvo večnamensko vojaško letalo.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,33
Bojna letala rafale | Hrvaška se oktobra lani ni pridružila pobudi Zaščita evropskega neba, ki jo je skupaj s 14 državami, tudi Slovenijo, podpisala Nemčija, kar so hrvaški mediji pripisali prav vojaškemu sodelovanju s Francijo. | Foto Guliverimage

Hrvaška se oktobra lani ni pridružila pobudi Zaščita evropskega neba, ki jo je skupaj s 14 državami, tudi Slovenijo, podpisala Nemčija, kar so hrvaški mediji pripisali prav vojaškemu sodelovanju s Francijo.

Foto: Guliverimage

Hrvaška je v vojaški letalski bazi Mont-de-Marsan v Franciji danes uradno prevzela prvo večnamensko vojaško letalo rafale od 12, ki jih je kupila od Francije. Letalo bo na Hrvaško skupaj s še petimi drugimi prispelo spomladi, ostalih šest pa predvidoma v prvem četrtletju leta 2025. Hrvaška je za nakup letal namenila več kot milijardo evrov.

Slovesne primopredaje oziroma prenosa lastništva med Francijo in Hrvaško se je danes udeležil tudi hrvaški obrambni minister Mario Banožić.

Ministrstvo za obrambo je za 12 letal odštelo 999 milijonov evrov, skupno z DDV pa 1,153 milijarde evrov.

"Gre za stvar prestiža"

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je danes sporočil, da nakup letal podpira, a da gre za velik nakup in ogromno denarja. "Odločitev je bila sprejeta, vendar se morajo ljudje zavedati, da gre za zelo drag bojni sistem in da je vse, kar se danes kupuje in proizvaja, strašno drago," je pojasnil.

Poudaril je, da gre za stvar prestiža, saj teh letal nima nihče v regiji, a da bi bilo dobro, če bi Hrvaška imela integrirani sistem protiletalske obrambe.

S projektom vzpostavitve skupnega evropskega sistema zračne obrambe države, ki so se mu pridružile, sicer želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo. K njemu so poleg Nemčije in Slovenije pristopile še Velika Britanija, Slovaška, Norveška, Latvija, Madžarska, Bolgarija, Belgija, Češka, Finska, Litva, Nizozemska in Romunija.