Spodbujanje očetov k večjemu koriščenju starševskega dopusta

Delodajalci s predlogom sicer še niso seznanjeni, opozarjajo pa na nujnost dogovora z delodajalcem o izrabi dopusta. Predlog zakona je od danes v enomesečni javni razpravi, uveljavitev zakona pa je predvidena z letom 2014.

Glavni razlog za njegov sprejem je implementacija evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Starševsko varstvo in še zlasti starševski dopust po njenih besedah pomembno prispeva k odpravljanju razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, saj omogoča, da ženske po rojstvu otroka ostanejo aktivne na trgu dela. Njegov namen je tudi spodbujanje bolj enakovredne porazdelitve obveznosti varstva in nege otrok med ženskami in moškimi.

Namesto porodniškega materinski dopust Predlog zakona spreminja termine v trenutni ureditvi, in sicer namesto porodniškega dopusta uvaja termin materinski dopust, namesto posvojiteljskega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka pa uvaja termin starševski dopust.

Materinski dopust v dolžini 105 dni lahko po predlogu zakona koristi samo mati, 260 dni starševskega dopusta pa si razdelita mati in oče po 130 dni, pri čemer je z nekaj izjemami 30 dni dopusta neprenosljivega in ga morata izkoristiti mati in oče. Za očete so predvideli tudi bonus dneve v primeru koriščenja 60 oz. 90 dni starševskega dopusta.

Koriščenje starševskega dopusta ne pomeni, da mora biti starš odsoten z dela neprekinjeno 30 dni, ampak se lahko partnerja dogovorita, kako bosta koristila odsotnost. Za očete so predvideli tudi bonus dneve, in sicer v primeru koriščenja več kot 60 dni starševskega dopusta bo družina dobila dodatnih 10 dni dopusta, v primeru več kot 90 dni starševskega dopusta pa bo dobila dodatnih 15 dni dopusta.

Večja prožnost pri dogovoru o izrabi starševskega dopusta Po besedah v. d. generalne direktorice direktorata za družino Ana Vodičar s predlogom zakona uvajajo večjo prožnost pri dogovoru o izrabi starševskega dopusta, saj bo po novem mogoče dogovor spremeniti tudi v času koriščenja starševskega dopusta. Starša pa bosta z vsebino dogovora zgolj seznanila delodajalca, ki mora to zakonsko pravico staršev spoštovati. V predlogu zakona so tako zapisane prekrškovne določbe.

Predlog zakona ne predvideva več sicer neplačanega očetovskega dopusta, izboljšuje pa 15 dni plačanega očetovskega dopusta. Na predlog očetov so v nekaterih primerih podaljšali možnost izrabe očetovskega dopusta do enega leta starosti otroka.

Predlog skladno z Evropsko socialno listino uvaja nadomestilo za čas dojenja. Pravica do dojenja namreč zdaj ni denarno podprta. Kot je pojasnila Vodičarjeva, se do devetega meseca ura za dojenje plača v višini sorazmernega dela minimalne plače, od 9. do 18. meseca otrokove starosti pa se plačujejo prispevki za vsa zavarovanja, podobno kot pri pravici do krajšega delovnega časa.

Predlog zakona predvideva pravico do družinskih prejemkov, razen pravice do dodatka za nego otroka, za otroke do starosti 18 let, je povedala ministrica. Pravice, ki so bile vezane na starost otroka osem let, pa predlog zakona poenoti na vstop otroka v osnovno šolo.

Podaljšuje se pravica do krajšega delovnega časa Vodičarjeva je še pojasnila, da podaljšujejo pravico do krajšega delovnega časa do zaključka prvega razreda osnovne šole, pri čemer bosta morala to pravico vsaj eno leto koristiti oba. Zdaj so lahko starši enega otroka koristili krajši delovni čas do tretjega leta otrokove starosti, pri dveh otrocih pa do šestega leta najmlajšega otroka.

Kot je pojasnila Kopač Mrakova, pa zakonski predlog bolje ureja pravice za socialne starše, ki dejansko otroka negujejo in varujejo. Ob tem je navedla pravico do krajšega delovnega časa in delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za rejnike in skrbnike ter očetovski dopust, če ga ne koristi biološki oče, tudi za osebo, ki dejansko skrbi za otroka.

Pri otroškem dodatku so spremenili višino dodatka v primeru enostarševskih družin z 10 na 30 odstotkov. Spremenili pa so tudi dodatek za nevključenost v vrtec, ki ga bodo po novem podeljevali samo do otrokovega 3. leta starosti, saj želijo vzpodbuditi vključenost otrok drugega starostnega obdobja v vrtec.

Zmanjšanje administrativnih bremen za delodajalce Poleg tega predlog zakona prinaša zmanjšanje administrativnih bremen za delodajalce, ki jim ne bo več treba izpolnjevati obrazca o osnovi za odmero nadomestila pri dopustih in sporočati podatke o prenesenem dopustu. Te podatke bodo na ministrstvu pridobivali od Dursa. Poenostavitev dela pa bodo občutili tudi na centrih za socialno delo, saj bodo med drugim pošiljke vročene z navadno pošto, kar bo prineslo tudi prihranke.

Vodičarjeva je pojasnila, da so v prehodnih določbah ohranili začasno veljavnost varčevalnih ukrepov iz zakona za uravnoteženje javnih financ, npr. omejitve pri nadomestilih za nego in varstvo otrok in začasno neizplačevnaje dveh razredov otroških dodatkov. Pravico, ki jo je ta interventni zakon povišal, pa so po njenih besedah ohranili tudi v predlogu sistemskega zakona.

Za starševski dodatek, ki ga v največji meri prejemajo študentke oz. osebe, ki prej niso bile v sistemu zavarovanja za starševsko varstvo, določajo višjo višino, ki je trenutno več kot 250 evrov mesečno. Ob tem je Vodičarjeva poudarila, da bo v posebnih okoliščinah mogoče prejemanje starševskega dodatka podaljšati na podoben način, kot je predvideno podaljšanje starševskega dopusta.

Zakon so popravili v skladu z opozorili centrov za socialno delo, tako bo npr. v primeru smrti otroka starševski dopust prenehal po 10 dneh in ne več takoj. Pravico do plačila prispevkov zaradi varstva štirih otrok, ko se nekdo odloči, da bo zapustil trg dela in ostal doma z otroci, pa predlog zakona omejuje z vstopom najmlajšega otroka v osnovno šolo, zdaj je bila pravica priznana do 10. leta starosti najmlajšega otroka.