Soočanje slovenskih in hrvaških decembrskih volitev

Medtem ko bomo v Sloveniji na izrednih volitvah volili novi sklic 90-članskega državnega zbora, bodo naši jugovzhodni sosedje na rednih parlamentarnih volitvah volili 151 poslancev sedmega sklica svojega parlamenta, imenovanega Sabor. Ob upoštevanju najnovejših podatkov o številu prebivalcev na spletnih straneh obeh državnih statističnih uradov lahko izračunamo, da na enega slovenskega poslanca v povprečju pride okoli 22.800 prebivalcev, na Hrvaškem pa je to razmerje približno ena proti 28.400.

Hrvaška razdeljena na deset volilnih enot, enajsta za diasporo Slovenija je razdeljena na osem volilnih okrajev, vsak od teh pa na enajst volilnih enot. Hrvaška, ki je po površini skoraj 2,8-krat večja, pa ima od leta 1999 deset volilnih enot – pravzaprav enajst, a je enajsta volilna enota namenjena volivcem v diaspori in je že dalj časa kamen spotike med za zdaj še vladajočo stranko HDZ, ki je v enajsti volilni enoti vedno imela zajamčeno ugoden izid, in opozicijo, ki je prepričana, da je ta volilna enota le način, da HDZ pridobi več poslancev. A bodo letos iz enajste volilne enote v skladu z ustavnimi spremembami prvič izbrali tri poslance namesto dozdajšnjih pet.

Meje hrvaških volilnih enot vroče politično vprašanje Hrvaške volilne enote naj bi, kolikor je to mogoče, spoštovale županijske, mestne in občinske meje, število volivcev v vsaki hrvaški volilni enoti pa naj bi bilo kar se da enako, pri čemer naj bi se tolerirala odstopanja do največ 5 odstotkov. Toda že bežen pogled na zemljevid volilni enot razkrije, da meje volilnih enot velikokrat ne sovpadajo z županijskimi mejami, v preteklih letih pa se je hrvaška politična scena in javnost nekajkrat močno ogrela, ko so bili poskusi spreminjanja razmejitev med volilnimi enotami. Vladajoča stranka HDZ (Hrvatska demokratska zajednica, Hrvaška demokratična skupnost) jih je zagovarjala z manjšanjem razlik v številu volivcev med posameznimi volilnimi enotami, opozicija, ki se ji po vseh javnomnenjskih raziskava čez dober teden nasmiha zmaga, pa je v tem videla poskus predvolilnega inženiringa, s katerim naj bi HDZ ustvaril politično ugodnejši zemljevid zase in svoje koalicijske partnerje.

Dvanajsta hrvaška volilna enota za manjšine Iz vsake slovenske volilne enote, teh je 88, bomo dobili po enega poslanca, preostala dva do skupaj 90 poslancev pa izbirajo predstavniki italijanske in madžarske narodnosti. V vsaki od desetih hrvaških volilnih enot bodo po proporcionalnem sistemu izvolili po 14 poslancev, to je skupaj 140 poslancev. Poleg treh že omenjenih poslancev iz enajste volilne enote, ki jih prav tako volijo po proporcionalnem sistemu, bodo v skladu z zakonskimi spremembami iz leta 2003 preostalih osem poslancev do polnega sklica Sabora izvolili pripadniki manjšin, za katere je oblikovana tako imenovana dvanajsta volilna enota, ki zajema celotno državo. Tri od teh osem manjšinskih mest so rezervirana za srbsko nacionalno manjšino, preostalih pet pa za vse druge na Hrvaškem živeče manjšine.

Komu ugaja d'Hondtova metoda? Enako kot pri nas se tudi na Hrvaškem odstotek prejetih glasov posameznih kandidatnih list preračuna v poslanske mandate po d'Hondtovi metodi. Ime je dobila po belgijskem matematiku Victoru d'Hondtu, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja. Uporabljajo jo med drugim tudi v Avstriji, Belgiji (tam so jo prvič uporabili leta 1899), Bolgariji, na Finskem, Madžarskem, Japonskem, Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, Škotskem in v Španiji. Prednost d'Hondtove metode je, da že v prvem poskusu razdeli vse mandate, neredko pa mu očitajo, da dobro dene velikim strankam. Resnica je, da so glasovi strank, ki ne prestopijo volilnega praga, vedno izgubljeni, z d'Hondtom ali brez njega, res pa je tudi to, da d'Hondtova metoda lahko v nekaterih primerih poskrbi, da lista, ki je celo prestopila volilni prag, vendarle ostane brez mandata. Pravo vprašanje je, kako postaviti volilni prag: previsok prag uničuje politični pluralizem, prenizek prag pa vrata hramov demokracije odpira preveč na široko tudi tistim, ki prave podpore med volivci nimajo.

Na Hrvaškem je prag 5 odstotkov, vendar na ravni vsake volilne enote V Sloveniji je prag postavljen na štiri odstotke, a na ravni cele države, na Hrvaškem pa na pet odstotkov, kar sicer velja za zmerno velik prag, a se upošteva na ravni posamezne volilne enote, kar je že doslej nekaterim regionalnim strankam omogočilo vstop v Sabor. Z vsake kandidatske liste bodo v posamezni hrvaški volilni enoti izvoljeni tisti kandidati od prvega do tiste zaporedne številke, ki ustreza številu prejetih mandatov, tisti, ki jim sledijo, pa bodo namestniki teh poslancev.

Hrvaški se obeta zasuk na levo Najbrž največjo razliko med bližajočimi se slovenskimi in hrvaškimi volitvami napovedujejo javnomnenjske raziskave: v Sloveniji se obeta zasuk na desno, medtem ko se na Hrvaškem, nasprotno kot pri večini nedavnih volitev v Evropi, pa na levo. Na Hrvaškem namreč najbolje kaže koaliciji strank SDP (Socijaldemokratska partija Hrvatske), HNS (Hrvatska narodna stranka, Hrvaška ljudska stranka), IDS (Istarski demokratski sabor, Istrski demokratični zbor) in HSU (Hrvatska stranka umirovljenika, Hrvaška stranka upokojencev), neformalno imenovani Kukuriku (po gostilni na Kastvu pri Rijeki, kjer so pred enim letom sklenili koalicijski dogovor).

Kljub razliki v smeri zasuka pa lahko vendarle potegnemo skupni imenovalec: tako pri nas kot pri naših jugovzhodnih sosedih si volivci želijo spremembe, kar pri nas nakazuje tudi razmerje med novimi igralci in nekaterimi nekoč močnimi dozdajšnjimi strankami. Skupno je tudi upanje, da se bo po volitvah, kakor koli se bodo že izšle, vendarle obrnilo na bolje.