Petek, 7. 10. 2016, 14.31
7 let, 2 meseca
Sodišču ne zaupajte svoje oporoke!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,48
13
Čeprav so v skrbnem pregledu na okrajnih sodiščih po Sloveniji odkrili prek pet tisoč 'založenih' oporok in čeprav trdijo, da so sistemske napake odpravili, na vrhovnem sodišču priznavajo, da je tveganje še vedno veliko. Če oseba oporoko deponira na sodišču v Ajdovščini, zapuščinska razprava pa pozneje poteka v Ljubljani, ljubljansko sodišče zelo verjetno ne izve za oporoko v Ajdovščini.
Včeraj smo povzemali Primorske novice, ki so poročale, da so okrajna sodišča po Sloveniji v lani izvedenem skrbnem pregledu odkrila 945 oporok, ki so jih sodišča 'založila'.
Pojasnimo, da na sodiščih opozarjajo, da ta izraz ni primeren: sami te oporoke imenujejo nerazglašene. To pomeni, da v zapuščinski razpravi oporoka ni bila upoštevana, temveč je bilo premoženje razdeljeno dedičem, ki jih določa zakon.
"Ne vem, če je še kakšen poklic pod takim nadzorom kot sodniki. Imamo redne in izredne ocene dela ter disciplinsko odgovornost. Te stvari se niso dogajale v zadnjem obdobju, iskati krivca za 40 let nazaj pa je nemogoče. Tudi tu obstaja neka pravica do pozabe," meni podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto.
Kaj je novega?
Vrhovno sodišče je zaradi odmevnosti te novice v javnosti danes organiziralo novinarsko konferenco, na kateri je podpredsednica sodišča Nina Betetto uvodoma ugotovila, da je "dedovanje občutljivo pravno področje, ki se dotika vsakega posameznika", in dodala, da sodišče obžaluje ugotovljene nepravilnosti.
V nadaljevanju je povedala naslednje:
- Povod za pregled je bil primer na novogoriškem sodišču: "Prvi indic so bile odkrite nepravilnosti na okrajnem sodišču v Novi Gorici. Sledila je analiza stanja na vseh sodiščih, na podlagi katere smo oblikovali smernice, da se to popravi," je pojasnila Betettova.
- Lani ni bil odkrit prvi primer: en primer založene oporoke so že pred desetletjem odkrili na slovenjgraškem okrajnem sodišču, a so tedaj to po besedah Betettove "uredili drugače", tako da vrhovnega sodišča niso obveščali. Težavo so torej tedaj pometli pod preprogo.
- Založili so precej več oporok: ob pregledu arhivov sodišč od leta 1991 dalje so na okrajnih sodiščih odkrili 945 nerazglašenih oporok, da bi dokončno razčistili pa so se lotili še pregleda za obdobje od leta 1945 do leta 1991 in tu našli še 4.384 takih oporok. Med vsemi pet tisočimi je 450 takih oporok, pri katerih ima lahko dejstvo, da je sodišče oporoko založilo, materialno-pravne posledice. To pomeni, da je v 450 zapuščinah lahko v oporoki navedeni dedič oškodovan.
- O tej temi se je v javnosti že govorilo: "Zadeva ni nova, z ugotovitvami skrbnega pregleda smo obvestili ministrstvo. Ko je predsednik sodišča Branko Masleša o tem govoril v državnem zboru, ga je poslanec Vinko Gorenak utišal, naj že nehamo s temi oporokami," je danes dejala Betettova.
Predsednik vrhovnega sodišča v odhajanju Branko Masleša se o založenih oporokah za zdaj ni izrekel.
Kdo je kriv in kdo bo odgovarjal?
Delovna skupina, ki je analizirala, zakaj je do napak prišlo, je ugotovila, da je kriv sistem. Čeprav sodni red predvideva disciplinsko odgovornost sodnikov in sodnega osebja, v tem primeru iskanja odgovornosti ni in ga ne bo. Zakaj? Prvič, ker gre po ugotovitvah delovne skupine za sistemski problem. Drugič pa tudi zato, ker gre v večini primerov za stare zadeve, je pojasnila podpredsednica sodišča. "Te stvari se niso dogajale v zadnjem obdobju, iskati krivca za 40 let nazaj pa je nemogoče. Tudi tu obstaja neka pravica do pozabe."
Iskati krivca je po mnenju predstavnikov sodišča brezpredmetno . "Primer slovenjgraškega sodišča dokazuje, da se je težavo desetletja pometalo pod preprogo. Mi smo se odločili zadeve razčistiti in se izpostaviti tudi tveganju kritike," je to obrazložil tiskovni predstavnik sodišča Gregor Strojin.
Zakaj v sodstvu nikdar ne odgovarja posameznik?
Na naše vprašanje, kako naj si državljani razlagamo, da se v sodnem sistemu vse konča pri krivdi sistema oz. neki kolektivni odgovornosti brez sankcij, je Betettova odgovorila: "Ne vem, če je še kakšen poklic pod takim nadzorom kot sodniki. Imamo redne in izredne ocene dela ter disciplinsko odgovornost. "
Pojasnila je, zakaj se po njenem sankcioniranje ne obnese:
Zakaj nima smisla za napako kaznovati pozameznika... #oporoke pic.twitter.com/zVqmzicVR7
— Andreja Loncar (@Andr3jaL) October 7, 2016
Generalni sekretar Janez Marinko je dodal, da je slovensko sodstvo – podobno kot zdravstvo – pred leti začelo uvajati sistem pravične kulture, ki ima korenine v letalski industriji. V tem sistemu se ljudi spodbuja, da razkrivajo napake in da se za vsako napako ugotovi, ali je kriv sistem ali posameznik. "Prevelik poudarek na iskanje krivca pogosto vodi v to, da se napake skriva," je med drugim poudaril.
Kaj lahko naredijo oškodovanci?
Po besedah Betettove so se z vprašanjem, kako pomagati oškodovancem, na sodišču veliko ukvarjali, a so ugotovili, da sami nimajo pristojnosti za kakršen koli ukrep. "Oškodovance smo poklicali, se jim opravičili, jim omogočili svetovanje in jih napotili v pravdo zoper obstoječe lastnike," je pojasnila.
Dodala je, da jim ostaja še možnost odškodninske tožbe zoper državo, a na vprašanje, koliko tožb pričakujejo, ni želela odgovoriti. "Ko se ugotovi krivica, se gre v odškodninsko tožbo in država plača odškodnino. Tako se to rešuje. "
Edina druga možnost, da se oškodovancem popravi krivica, je interventni zakon, ki pa spet ni v pristojnosti sodišča, je še dodala.
"Gre za zadevo, ki zagotovo ne prispeva niti h krepitvi pravne varnosti posameznika niti h krepitvi zaupanja v pravno državo," o zadevi pravi ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič. Sodniki mu odgovarjajo, da napaka ni njihova, temveč je kriv sistem, ki ga postavlja zakonodajalec.
Pa je sistem v resnici boljši?
Zdaj so po besedah Betettove oblikovali jasne smernice oziroma navodila, ki določajo tudi odgovornost zaposlenih in tako omogočajo tudi, da se v primeru napak išče disciplinska odgovornost.
Zanimalo pa nas je, ali so danes oporoke, hranjene na sodiščih, ustrezno zavedene. Predpostavili smo, da je Slovenec v Ajdovščini deponiral svojo oporoko. Ali bo neko drugo sodišče, kjer bo potekala zapuščinska razprava, vedelo, da oporoka v Ajdovščini obstaja? "Ne," priznavajo na sodišču. Registra oporok za vsa sodišča namreč še danes nimajo.
"Če jaz deponiram oporoko v Ljubljani in se poročim ali preselim, se oporoka pod novim imenom ali na drugem sodišču ne bo deponirala. Ni zakonske podlage za to, da se oporoka vodi na primer pod matično številko. Sistem je luknjičav," je pojasnila Betettova in dodala, da so ministrstvu za pravosodje predlagali oblikovanje centralna registra, kamor bi se vpisovale vse oporoke. Danes register obstaja (pri Notarski zbornici Slovenije), a je treba za vpis plačati pristojbino, ki pa je, tako pravijo na sodišču, marsikateri avtor oporoke ni pripravljen plačati.
"Sistem, kakršen je danes, dopušča visoko tveganje," priznava Betettova. "Z novimi navodili se ta tveganja minimizirajo, a povsod, kjer delo opravljajo ljudje, obstaja tveganje napake."
Tiskovni predstavnik sodišča Strojin je tu dodal izračun: "Če po konservativni oceni rečemo, da je pri sodišču deponiranih sto tisoč oporok in je bilo okrog sto nerazglašenih, je to 0,1 odstotka vseh. Torej je lahko zaupanje v sodstvo 99,9-odstotno."
Zakaj so oporoke sodišča sploh založila?
Na koprskem, celjskem, velenjskem in mariborskem okrajnem sodišču so nam pojasnili, zakaj je do tega, da so založili oporoke, sploh prišlo.
Navajajo naslednje razloge:
- avtor oporoke je spremenil priimek ali naslov bivališča, tega pa ni sporočil sodišču;
- avtor oporoke se je preselil na območje drugega sodišča – sodišče, kamor je vložil oporoko, ni vedelo za smrt, sodišče, ki je organiziralo zapuščinsko razpravo, pa ne, da oporoka obstaja;
- avtor oporoke ni zapustil nobenega premoženja, zato zapuščinska obravnava ni bila opravljena;
- avtor oporoke ni navedel osebnih podatkov (naslova, rojstnih podatkov) – tako podatkov ni bilo mogoče primerjati s podatki, navedenimi v smrtovnici;
- avtor oporoke je umrl, a sodišče tudi s poizvedbami ni ugotovilo, kje (v veliki večini je šlo za osebe, ki so se iz tedanje Jugoslavije odselile v sosednjo Italijo ali Avstrijo oz. Avstralijo, Kanado, Južno Ameriko, oziroma so bile rojene pred letom 1900);
13