Sodišče zavrglo tožbo Roberta Goloba zoper KPK

"Glede na stališče KPK, da je na sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev dovoljena tožba na upravno sodišče in glede na pravni pouk, ki smo ga prejeli, smo vložili tožbo. Sodišče se s stališčem KPK, da je tožba dovoljena, ni strinjalo. Ker gre za različna pravna naziranja, je primerno, da o zadevi sprejme stališče tudi vrhovno sodišče," nam je sporočil Golobov odvetnik Stojan Zdolšek.

KPK: Z odločitvijo sodišča se ne strinjamo

"Upravno sodišče ni vsebinsko odločalo o tožbi, pač pa jo je zavrglo, ker je zavzelo stališče, da akt, zoper katerega je bila vložena tožba (sklep Komisije o zavrnitvi zahteve za izločitev namestnika Komisije iz konkretne zadeve), ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Na Komisiji se z odločitvijo sodišča ne strinjamo, saj menimo, da so izpolnjeni vsi pogoji, da bi sodišče o tej zadevi sprejelo vsebinsko odločitev," pa so nam sporočili iz KPK:

"Stališče Komisije namreč je, da je z vidika zagotavljanja zakonitosti nadaljnjega postopka treba o tem dokončno odločiti v tej fazi, torej preden bi namestnik, za katerega obravnavana oseba - po oceni Komisije neutemeljeno - zahteva izločitev, opravil kakršnakoli nadaljnja uradna dejanja v postopku. Iz tega razloga bomo na Vrhovno sodišče vložili pritožbo. Ne glede na navedeno, pa odločitev Upravnega sodišča in v nadaljevanju Vrhovnega sodišča v zvezi s pritožbo v tem trenutku ne spreminjata statusa samega postopka, saj je ta zaradi interesov predkazenskega postopka še vedno začasno prekinjen." 

Novice Objavljamo dokumente: zakaj Robert Golob toži KPK in kako mu ta odgovarja

Upravno sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. "Izpodbijani akt vsebinsko predstavlja zgolj procesno (postopkovno) odločitev in ne gre za dokončen upravni akt, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj oz. s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ter tudi ne predstavlja dokončne odločitve v upravnem postopku in posledično ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu," so zapisali v sporočilu za javnost.

Tako izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev namestnika predsednika KPK ne uživa samostojnega pravnega varstva, saj ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker v konkretni zadevi niso bile izpolnjene vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

Odločitev sodišča še ni pravnomočna, zoper sklep je tako dovoljena še pritožba na vrhovno sodišče.

Novice Šef KPK se zapleta z izjavami, namestnik pa celo krši protikorupcijski zakon

Premier Robert Golob je tožbo vložil zaradi zavrnitve izločitve podpredsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Simona Savskega iz odločanja v postopku o domnevnih premierjevih pritiskih na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. V tožbi je predsedniku komisije Robertu Šumiju med drugim očital, da je o izločitvi Savskega odločal, čeprav se je zaradi preteklega sodelovanja z Bobnarjevo izločil iz postopka. 

"Ker je bil predsednik Komisije Robert Šumi izločen iz obravnavanja in odločanja v zadevi, ki se vodi pred Komisijo zoper Roberta Goloba zaradi suma kršitve integritete, v predmetni zadevi tudi ne bi smel odločati o zahtevi Roberta Goloba za izločitev namestnika predsednika Simona Savskega. Ker je o tem odločal, kar izhaja iz izpodbijanega sklepa, čeprav bi moral biti izločen, je podana bistvena kršitev določb postopka," je v tožbi zapisal Golobov odvetnik Stojan Zdolšek in dodal, da je zato "izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, kar terja odpravo izpodbijanega sklepa v celoti".

Zdolšek: Savski in Bobnarjeva imata očitno isti interes

Golob je sicer med drugim izločitev Savskega zahteval tudi na podlagi naslednjega zapisa Savskega na Facebooku glede postopka imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušiča: "Levi ali desni, to se dogaja, ko se politika vmeša v policijo. Potem se bodo pa spet pritoževali, ko ne bo preiskanih kaznivih dejanj, ko bodo smrtne prometne nesreče in ko bo več kršitev javnega reda in miru. Deset in več let bo trajalo, da spet pride do profesionalizacije policije. Kdo kvaliteten pa bo hotel delati v takem sranju." 

"Očitno je zasebni interes gospoda Simona Savskega ta, da bi moral biti za direktorja policije imenovan gospod mag. Boštjan Lindav, kar je bila tudi želja bivše ministrice za notranje zadeve, gospe mag. Tatjane Bobnar. To naj bi po njenem bilo tudi jabolko spora med njo in predsednikom vlade, zaradi česar je gospa Bobnar podala prijavo na KPK. Očitno se v javnosti takšen zasebni interes dojema, kot da je podan videz, da vpliva ali bi lahko vplival na njegovo nepristranskost in objektivnost pri opravljanju javnih nalog in izvajanju uradnih postopkov v zvezi z obravnavano zadevo," pojasnjuje Zdolšek.