Tako kot pred devetimi meseci na kongresu v Ljubljani je tudi na sobotnem kongresu vse potekalo v znamenju dobro naoljenega stroja. Ni bilo prostora za dvom ali razpravo. SMC še vedno diši po sekti.
Ko je Stranka Mira Cerarja 2. junija lani stopila na politično prizorišče, je bilo na ustanovnem kongresu vsega konec v manj kot uri. Nobene razprave o imenu stranke, programu, vodstvu. Vse je bilo sprejeto soglasno. Če je ob ustanovitvi stranke to še nekako razumljivo, je za demokratično stranko nenavadno, da je podobno potekal tudi sobotni kongres v Sežani.
Zakaj nihče ne zmoti enotnosti Stranke modernega centra?
Strankarski kongres je običajno dogodek, na katerem do besede pridejo tudi tako imenovani navadni člani. Čeprav je na kongresih praviloma na koncu sprejeto skoraj vse, kar je vodstvo stranke pripravilo za sprejetje, se vendarle pojavijo tudi kakšne izmenjave mnenj, včasih tudi disonantni toni.
Tega na prvem rednem kongresu SMC v Sežani nismo videli in tudi v tem je SMC drugačna od drugih strank. V Stranki modernega centra so očitno povsem enotni ali pa si vsaj vodstvo stranke tako domišlja.
Radi imamo MC
V Stranki modernega centra imajo tudi radi svojega voditelja, smo slišali na kongresu. Ni nenavadno, da člani stranke podpirajo svojega voditelja, a v Sežani smo videli, da se v SMC tudi po devetih mesecih od ustanovitve nekateri ne morejo odpovedati besedam, ki spominjajo na čaščenje modrosti kakšnega partijskega voditelja.
Po Cerarjevi poti naprej
"To je tvoje delo in dovoli, da se ti v imenu vseh tistih, ki smo zbrani ob tebi, prek 3.200 članov, prek 300 tisoč simpatizerjev, iskreno zahvalim za tvoje delo, za to, da nas pelješ na pot lepše in boljše blaginje. Za tistega malega človeka, ki je odrinjen na obrobje in za katerega se je prižgala luč, luč upanja. Kljub temu da smo danes spremenili ime, sem prepričan, spoštovani predsednik, da bomo SMC, Mira Cerarja, nosili v srcih, kajti ti si za nas pot upanja." Tako je na kongresu govoril namestnik generalnega sekretarja SMC Horst Hafner.
Čustva in samozavest MC
Kljub spremembi imena torej SMC ostaja stranka Mira Cerarja, ki je imel sicer na kongresu enega od boljših govorov, odkar je prevzel vodenje vlade. Vedno umirjeni profesor je v govor vložil veliko čustev, izžareval pa je tudi veliko samozavesti, ki jo je pridobil v nekaj mesecih opravljanja najvplivnejše funkcije v državi.
Njegov govor je bil namenjen predvsem občinstvu v Kosovelovem domu v Sežani, ki je imelo v preteklih mesecih gotovo tudi kakšen dvom o voditelju, bombardiranem z medijskimi zapisi in rafali političnih nasprotnikov, a tudi zaveznikov v koaliciji.
Ne bo lahka politična tarča
Kongresni govor je bil tudi sporočilo tistim, ki ne verjamejo v nauke SMC in Cerarja. "Stopili smo v prostor, ki so ga prej zavzemali drugi. A tukaj smo, karkoli pišejo in govorijo," je dejal premier. Če kdo tudi po tem misli, da bo Miro Cerar lahka politična tarča, se moti.
Predsednik vlade ima tudi dober občutek za lovljenje tistega, kar Slovenci še vedno radi slišijo in kar je znal najbolje ujeti nekdanji predsednik vlade in države Janez Drnovšek. Umirjenost, sredina, iskanje kompromisa. To so melodije, ki še vedno najdejo odprta ušesa.
Po čem diši? Po sekti diši.
V analizi pred kongresom v Kosovelovem domu v Sežani smo ugotavljali, da je ob rojstvu SMC dišalo po sekti, ki jo vodi karizmatični voditelj. Spraševali smo se, ali bo po sekti dišalo tudi po kongresu.
Odgovor je na dlani: da, še vedno diši po sekti. Usoda Stranke modernega centra in Mira Cerarja bo odvisna od tega, kako prijetno bodo ti vonji z vsem, kar bo Cerar skuhal v državi v prihodnjih mesecih, dišali vsem tistim, ki jih v soboto ni bilo v Kosovelovi dvorani.