Sreda, 1. 5. 2019, 20.02
5 let, 7 mesecev
Namesto osem v tem podjetju delajo šest ur #video
Slovensko podjetje, ki je uvedlo šesturni delavnik #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,28
10
Predstavljamo vam zgodbo uspešnega podjetja, ki je svojim zaposlenim skrajšalo delovnik. Pa ne zaradi slabega poslovanja ali varčevanja, temveč zaradi zdravja in dobrobiti zaposlenih.
Zaradi bolezni, povezanih z delom, in nesreč pri delu vsako leto umre 2,78 milijona delavcev, od tega 7.500 vsak dan, opozarja Mednarodna organizacija dela. Podjetja, ki ciljajo na dolgoročni uspeh in razvoj, se bodo tako v prvi vrsti morala osredotočiti na zdravje svojih zaposlenih. Eno takšnih je pohištveno podjetje Donar.
"Predvsem smo se spraševali, kaj bo z ljudmi, ko bodo zaključili svojo delovno aktivnost. Tudi v samem podjetju se nam je v preteklosti dogajalo, da so zaposleni oboleli za boleznimi, ki jih lahko povezujemo z delom," je za Planet povedal Matej Feguš, direktor podjetja Donar.
Prakse črpali iz tujih držav
Direktor podjetja Donar Matej Feguš.
Ne le s krajšim delavnikom, na dobro počutje zaposlenih poskušajo vplivati tudi z ergonomskim delovnim okoljem. Rešitve in ideje so črpali med drugim iz dobrih primerov prakse tujih držav, v katerih so s svojimi izdelki tudi prisotni. S stoli iz svoje lastne proizvodnje so leta 2010 opremili celotno dansko javno upravo, naročnike imajo tudi na skandinavskem, francoskem, italijanskem in angleškem trgu.
"Za primerjavo, v Nemčiji so že pred leti naredili analizo, koliko ljudi ostaja doma zaradi bolečin, in prišli so do tega, da približno v petih letih to nadomesti več kot štiri tisoč evrov stroškov. Seveda zato tudi oni za neko ergonomsko pohištvo namenijo bistveno več denarja, ker je vsak vložek v ergonomsko delovno mesto na eni strani že prihranek, in seveda se je treba vprašati, kakšni bodo ljudje po 40-ih letih dela," pojasnjuje Feguš.
Kakovost kot dodano vrednost bolj cenijo v tujini kot pri nas
Kakovost kot dodano vrednost v tujini še vedno bolj cenijo kot pri nas, je prepričan Feguš. Številni denimo ogromno časa v službi presedimo, pa čeprav je sedenje za človeka najmanj naraven položaj.
V službi veliko časa presedimo.
"Vedno se ljudje sprašujejo med ceno in ergonomijo. Mi, na primer, vsi delamo na dvižno nastavljivih mizah na elektriko. Večina ljudi si mizo dvigne, dela stoje in se potem spet usede, ker bi bilo treba čim več aktivnega dela. Se pravi, da to ni fiksno, za neko mizo sedeče, ampak da se čim več premikamo. Teh poškodb, bolečin v vratu, hrbtu je vedno več," dodaja Feguš.
Problematičen je tudi hrup
Resno grožnjo zdravju delavcev predstavlja tudi hrup na delovnem mestu. Iskanje rešitve za to težavo je zaposlene v podjetju Donar pripeljalo do člana tako imenovane Beatnik družine - Room in Room. Vstop v sobo uporabniku zagotovi avdiovizualno zasebnost.
"Tako te zvok od zunaj ne moti več. To je danes pri delovnem okolju ključno. Stvar je razstavljiva in omogoča delovno okolje za sestanke, posameznike in videokonference. Stvari, ki jih delamo prek interneta, opravimo tukaj," razlaga Feguš.
Naredili stol iz odpadnega filca in plastične embalaže
V podjetju stavijo tudi na do okolja prijazen odnos. Eden bolj izrazitih primerov v praksi je prav gotovo njihov stol Nico Less.
Stol so izdelali tudi iz odpadne embalaže.
"Predvsem smo hoteli skozi izdelke prikazati, da je lahko odpadek material prihodnosti, se pravi nekaj, s čimer bomo morali živeti in delati," meni Feguš.
Narejen je iz odpadnega filca in plastične embalaže. V enem samem stolu je približno 72 plastenk, ki bi morda končale v naših oceanih, tako pa so trajno ujete v večkrat nagrajen ergonomski izdelek.
"Če se po petih, desetih letih to poškoduje, zamenjaš vezice, to zmelješ in lahko znova stisneš, kar je tudi koncept plastike. Tako traja v nedogled. Zdaj je treba samo najti način, kako ga bomo vračali. Potrebe za to je v Evropi 10 milijonov ton, to je strašna cifra," pravi Feguš.
Želijo biti zgled in primer dobre prakse
Podjetju Donar je uspelo človeka in okolje postaviti pred kapital. "Predvsem nam je ključno, da imamo nek družbeni učinek v dobro in da poskušamo biti zgled, primer dobre prakse, vsem drugim," razlaga Feguš.
S krajšim delavnikom, zdravim in varnim delovnim okoljem ter ekološko zavednim odnosom to vsekakor so.
10