David Kos

Torek,
1. 5. 2018,
15.14

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,84

26

Natisni članek

Natisni članek

državljanstvo

Torek, 1. 5. 2018, 15.14

6 let, 6 mesecev

Slovensko državljanstvo od osamosvojitve pridobilo 50 tisoč tujcev #infografika

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,84

26

Potni list | Foto Bojan Puhek

Foto: Bojan Puhek

Več kot polovica prejemnikov slovenskega državljanstva prihaja iz Bosne in Hercegovine. Za slovenski potni list je lani zaprosilo tri tisoč tujcev, podeljenih pa jih je bilo 1.800. Od osamosvojitve je slovensko državljanstvo pridobilo več kot 50 tisoč oseb.

Medtem ko so države članice EU leta 2016 podelile skoraj milijon državljanstev, so slovensko državljanstvo lani z naturalizacijo pridobili 1.804 ljudje. Od tega je slovensko državljanstvo po redni naturalizaciji prejelo 1.566 oseb in 238 oseb po izredni naturalizaciji, so nam povedali na ministrstvu za notranje zadeve. Poudarjajo, da so bile v lanskem letu rešene tudi vloge, ki so bile vložene že v prejšnjih letih.

Lani več kot tri tisoč prošenj

Za slovensko državljanstvo je lani zaprosilo nekaj več kot tri tisoč tujcev. Od tega je ministrstvo zavrnilo 194 vlog, tri so bile zavržene, 388 postopkov pa je bilo ustavljenih. Preostale vloge so v postopku reševanja.

Postopek v povprečju traja štiri mesece

Po podatkih notranjega ministrstva postopek pridobivanja državljanstva v povprečju traja štiri mesece, trajanje postopka pa je odvisno tudi od sodelovanja prosilca v postopku.

Kakšni so pogoji za pridobitev državljanstva

slovenska zastava grb | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak

Redna naturalizacija

Eden od številnih pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva po redni naturalizaciji je, da oseba dejansko živi v Sloveniji deset let, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje, in ima urejen status tujca. Hkrati se mora odpovedati dozdajšnjemu državljanstvu.

Izredna naturalizacija

Poleg redne naturalizacije je mogoča tudi izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Predvideva enoletno dobo dejanskega življenja v Sloveniji in omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča tudi ohranitev dozdajšnjega državljanstva. Državljanstvo lahko tako pridobi oseba, čeprav ne živi v Sloveniji in nima urejenega statusa tujca.

Dva izmed novopečenih slovenskih državljanov sta tudi ameriški košarkar Anthony Randolph in njegova rojakinja Shante Evans, ki sta državljanstvo pridobila lani.

Prednjačijo državljani BiH

Po redni naturalizaciji je v zadnjih osmih letih slovensko državljanstvo pridobilo največ državljanov Bosne in Hercegovine, sledijo jim državljani Makedonije, Srbije, Kosova in Hrvaške. Najpogostejši razlogi za sprejem državljanstva so desetletje bivanja v Sloveniji, naturalizacija zakoncev slovenskih državljanov in naturalizacija mladoletnih otrok.

Po izredni naturalizaciji je državljanstvo od leta 2010 pridobilo največ oseb iz Italije, Srbije, Hrvaške, Argentine ter BiH. Naturalizacija slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, ki živijo v tujini, je najpogostejši razlog.

Največ državljanstev, in sicer 3.333, je bilo podeljenih leta 2004.

Država bi lahko poenostavila postopke in pogoje

Da je pridobivanje slovenskega državljanstva zahteven birokratski postopek, na podlagi izkušenj opisuje Laura Orel iz Delavske svetovalnice. "Da mora tujec po desetih letih neprekinjenega bivanja in dela v Sloveniji utemeljevati, v kateri državi je stičišče njegovih življenjskih interesov, je precej nenavadno," se čudi Orlova.

Prav tako morajo prosilci za svoje šoloobvezne otroke s potrdili dokazovati, katero šolo obiskujejo, kje imajo osebnega zdravnika, katere interesne dejavnosti obiskujejo ... "Precej nesmiselne zahteve bi lahko država življenjsko prilagodila in poenostavila. S tem bi odpravila birokratske zaplete, postopek pa bi stekel hitreje in preprosteje," poudarja Orlova.

Dodaja, da se pri svojem delu pogosto srečuje z birokratskimi zapleti, na katere prosilec za državljanstvo sploh nima vpliva, ampak je obsojen na odločitev uradnih institucij. Kako dolgo bo čakal, ne ve, zato se lahko postopki precej zavlečejo. 

Dodeljena državljanstva | Foto: Marjan Žlogar Foto: Marjan Žlogar

Kot so še pojasnili na ministrstvu, Slovenija v zadnjih osmih letih nobenemu slovenskemu državljanu državljanstva ni odvzela.