Petek,
15. 9. 2017,
14.29

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,30

Natisni članek

Natisni članek

arbitraža Piranski zaliv Slovenija Hrvaška težave Policija ribolov ribiči

Petek, 15. 9. 2017, 14.29

7 let, 2 meseca

Slovenski ribiči: Ne zanima nas politika, radi bi vedeli, do kod lahko lovimo #arbitraža #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,30

Nočemo biti figura na šahovnici, radi bi samo vedeli, do kje lahko lovimo, ob začetku ribolovne sezone poudarjajo slovenski ribiči. Da bi se izognili morebitnim incidentom, so od sprejetja arbitražne sodbe lovili le do sredinske črte v Piranskem zalivu. Zdaj se bo to spremenilo, zaradi možnih incidentov nas obhaja nelagodje, pripovedujejo ribiči.

Z današnjim dnem se začenja letošnja ribolovna sezona, ki bo zaradi nedavne arbitražne razsodbe za slovenske ribiče lahko še posebej naporna.

Čeprav jim je premier Miro Cerar prejšnji teden obljubil, da bodo med letošnjo sezono, ki bo v Piranskem zalivu trajala do januarja prihodnje leto, po potrebi dobili policijsko spremstvo, so ribiči do njegovih obljub skeptični.

Policijsko spremstvo bi onemogočilo ribolov

Ribič Zlatko Novogradec pojasnjuje, da slovenski policisti že zdaj nadzorujejo 80 odstotkov Piranskega zaliva, ki Sloveniji pripada glede na odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, in na ta način ustrezno ščitijo ribiče.

"Kaj več od tega pa policisti ne morejo narediti. Če bo policijski čoln striktno prisoten ob ribiču, potem ribolov sploh ne bo izvedljiv," pojasnjuje ribič mrežar.

Piranski ribič Zlatko Novogorec poudarja, da bi striktno policijsko spremstvo v Piranskem zalivu ribičem onemogočilo ribolov. | Foto: STA , Piranski ribič Zlatko Novogorec poudarja, da bi striktno policijsko spremstvo v Piranskem zalivu ribičem onemogočilo ribolov. Foto: STA ,

Na nerazumevanje razmer na morju s strani predsednika vlade je opozoril tudi Silvano Radin. "Cerar se je izrazil nekoliko nerodno. Na tak način, kot je povedal on, bi moral vsako ribiško barko spremljati policijski čoln, kar pa se zagotovo ne bo zgodilo," pravi ribič kočar. 

Kot pojasnjujejo ribiči, v zadnjih treh mesecih niso bili udeleženi v incidentih s hrvaškimi kolegi in policijo, saj pri lovu niso prečkali sredinske črte v Piranskem zalivu.

"Raztrganih oziroma poškodovanih mrež nismo zabeležili, ker smo se vzdržali prečkanja črte, da ne bi delali nepotrebnih incidentov. Smo pa zaradi tega utrpeli izpad dohodka," pojasnjuje Novograbec.

Preberite še: Plenković: Hrvaška s sodbo ni izgubila, pristala je na strani zmagovalcev #arbitraža

Sredinske črte niso prečkali, da ne bi izgubili svojih mrež

Radin medtem pojasnjuje, da ribiči mrežarji bojijo, da bi v primeru prečkanja sredinske črte izgubili svoje mreže: "Vsak ribič mrežar je sposoben naenkrat upravljati s petimi kompleti mrež. Posamezen komplet stane 1.000 evrov, torej ribiči vsako noč v morju pustijo 5.000 evrov."

Noč pa imajo svojo moč, vsaj ko gre za nepotrebno nagajanje. "Hrvaški ribiči kočarji, ki lovijo s povlečenimi mrežami, se očitno ne ozirajo na to, kje slovenski ribiči postavijo svoje mreže, ali pa o tem niso obveščeni. Pridejo enkrat, dvakrat ali trikrat, in potem naši mrežarji ostanejo brez mrež," pojasnjuje Radin.

Glede na arbitražno razsodbo Sloveniji pripada 80 odstotkov Piranskega zaliva in koridor (označen z zeleno barvo), ki slovensko morje prek hrvaških voda povezuje z odprtim morjem. | Foto: Glede na arbitražno razsodbo Sloveniji pripada 80 odstotkov Piranskega zaliva in koridor (označen z zeleno barvo), ki slovensko morje prek hrvaških voda povezuje z odprtim morjem.

Slovenski ribiči na ta način niso prikrajšani samo za svoj denar, ampak se naslednji dan ne morejo odpraviti na morje: "Mrež se ne da kupiti na trgu kot spodnje hlače ali klobuk, ampak jih je potrebno naročiti, potem so tu pogovori z zavarovalnicami. Naši ribiči mrežarji so se zato umaknili iz južnega dela zaliva."

Novogradec je medtem pojasnil, da so se ribiči mrežarji na včerajšnjem sestanku s predstavniki vlade dogovorili, da jim bo vlada povrnila škodo v primeru poškodb ribolovnih orodij in določila odškodnino zaradi izpada prihodkov.

Drugačne vrste težav pa imajo po besedah Radina kočarji: "Če hrvaški ribiči postavijo mreže prek sredinske črte, se naša ribolovna orodja, ki jih vlečemo za seboj, zapletejo z njihovimi. Tako povzročimo škodo njim in nam samim, saj potem za dvig mreže iz morja potrebujemo tudi slabi dve uri."

Vajeni opozoril hrvaške policije, a nekateri vseeno občutijo nelagodje

Dodatno oviro za slovenske ribiče predstavljajo tudi opozorila hrvaške policije, ki je od izstopa Hrvaške iz arbitražnega sporazuma junija 2015 in junijske razsodbe arbitražnega sodišča vedno bolj prisotna v Piranskem zalivu.

"Pred arbitražno razsodbo so bili samo hrvaški ribiči tisti, ki so nagajali s tem, da so potrgali mreže ali pa je kakšen komplet preprosto izginil. Zdaj območje čez sredinsko črto nadzira tudi hrvaška policija," pojasnjuje Novogradec.

Ribiči na začetku nove sezone zato občutijo nelagodje. "Mrežarji po prečkanju sredinske črte ne bomo stoodstotno zaščiteni. Eno je imeti orodje, kot ga imajo kočarji, tako da lahko svojo mrežo preprosto zaviješ na vitel in se obrneš. Za nas bo to zagotovo predstavljalo psihično oviro," dodaja Novogradec.

Radin sicer pravi, da so opozoril hrvaške policije že vajeni in da so jih že pred arbitražno sodbo ignorirali. "V bistvu smo skozi vsa leta dobili tako debelo kožo, da se na to več ne oziramo. Vendar pa si lahko predstavljate, kako je, če te ustavi policija. Človek takoj pomisli, da bodo pri njem odkrili kakšno napako," pojasnjuje ribič.

Hrvaški ribiči v številčni prevladi, radi bi vedeli, do kod lahko lovijo

Čoln hrvaške policije v Piranskem zalivu. | Foto: STA , Čoln hrvaške policije v Piranskem zalivu. Foto: STA ,

Radin obenem poudarja, da so incidenti v prihodnjih mesecih možni: "Mislim, da bo lahko precej napeto, če se ne bosta vladi obeh držav nečesa dogovorili. V javnosti sicer govorijo o nekem prijateljstvu in sožitju, vse lepe besede, ampak besede so eno, dejanja pa drugo. Pri zadnjem niso še nič dosegli."

Medtem Novogradec poudarja, da se slovenski ribiči za razliko od nekaterih hrvaških kolegov nočejo vpletati v politiko: "Eno je razkazovati moč na morju, drugo pa je loviti ribe, da preživiš."

Slovenski ribiči zato nočejo biti figura na šahovnici za potrebe dnevne politike. "Besede o tem, da je južni del Piranskega zaliva najboljše lovno območje, so neumnosti. Ja, za dva oziroma tri mesece na leto, ko gre za lov na morske liste, pa še to na delu, ki meji na odprto morje," pojasnjuje Novogradec.

In medtem ko so se politiki več kot dvajset let prepirali o meji v zalivu, so hrvaški ribiči v tem delu slovenskega morja povsem izpodrinili slovenske ribiče.

"Hrvaških ribičev je od petkrat do desetkrat več od nas. Mi bi samo radi vedeli, do kje lahko lovimo," še pojasnjuje Novogradec. 

Slovenski ribiči pozivajo politike z obeh strani Piranskega zaliva, naj preprečijo nepotrebne incidente med letošnjo ribolovno sezono. | Foto: STA , Slovenski ribiči pozivajo politike z obeh strani Piranskega zaliva, naj preprečijo nepotrebne incidente med letošnjo ribolovno sezono. Foto: STA ,

Policija: Izvajamo nadzor nad celotnim slovenskim morjem

Z generalne policijske uprave so medtem sporočili, da slovenska policija vse od razglasitve arbitražnega sporazuma varuje mejo in izvaja nadzor nad celotnim slovenskim morjem.

Od objave sodbe arbitražnega sodišča so obravnali 254 mejnim incidentov, v katerih je bilo udeleženih 417 hrvaških plovil, katerim so slovenski policisti izrekli opozorilo.

Hkrati so dodali, da policija pri izvajanju varovanja zunanje kopenske in morske meje uporablja vsa tehnična sredstva, na morju pa tudi vsa razpoložljiva plovila.

"Slovenska policija reagira na vse dogodke v slovenskem morju, ko zazna aktivnosti hrvaških varnostnih organov proti plovilom slovenskim ribičev, glede ukrepanja pa se povezuje z drugimi službami na morju," so pojasnili na generalni policijski upravi in dodali, da svoje aktivnosti v zvezi s tem prilagajajo trenutnim razmeram in okoliščinam.