Slovenski pacienti odgovornejši kot hrvaški

Hrvaški mediji so pretekli teden poročali o ekstremnem primeru neodzivnosti in neodgovornosti pacientov. V eni izmed 54 bolnišnic na Hrvaškem so namreč v zadnjih štirih mesecih imeli 326 tisoč primerov, ko ljudje niso prišli na naročeni pregled, ne da bi se od pregleda odjavili.

Po podatkih hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje je to 23 odstotkov vseh naročenih pacientov, kar pomeni, da je bil med julijem in oktobrom vsak četrti termin v bolnišnični ordinaciji tako rekoč izgubljen. Podatek je skrb vzbujajoč, sploh ker je v čakalnih vrstah še 570 tisoč drugih pacientov.

Kako pogosto slovenski pacienti zdravnike "pustijo na cedilu" Tako kot na Hrvaškem tudi v Sloveniji bolniki kar dolgo čakajo na specialistični zdravstveni pregled ali operativni poseg. Pri bolnišnicah smo zato preverili, koliko s tem, ko zdravnika "pustijo na cedilu", na dolge vrste vplivajo bolniki sami.

Iz večine slovenskih bolnišnic so nam sporočili, da tovrstnih evidenc ne vodijo, zato je večina podatkov približnih in so bolj ali manj ocene pristojnih. Bolj ali manj navajajo, da to pri nas ne predstavlja večje težave.

V kliničnih centrih neodzivnost pacientov ne dela večjih težav V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor takšnih evidenc ne vodijo. Da pacienti ne bi prišli na naročeni pregled ali poseg, se zgodi redko, še redkeje, da bi jih o tem obvestili. Torej, večina pacientov, ki ne pride na pregled, tega niti ne javi in zato na prosti termin ne morejo povabiti naslednjega pacienta na čakalnem seznamu. Kljub temu pa to nima večjega vpliva na čakalne dobe.

Iz UKC Ljubljana smo medtem odgovor dobili le s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, kjer v prvih desetih mesecih na kirurški poseg ni prišlo 525 pacientov – polovica odraslih in polovica otrok, med njimi jih kar 361 operacije ni odpovedalo.

Vendar, kot nam je povedala predstojnica oddelka doktorica medicine Irena Hočevar-Boltežar na njihovi kliniki, kjer so v privih devetih mesecih letos izvedli približno 2750 kirurških posegov, to niti ni tako težavno, saj vse prazne termine izkoristijo za kirurške posege pri rakavih bolnikih in akutnih zadevah. "Seveda bi bilo bolje, da bi prej sporočili in bi tako lažje naročevali, a vseeno to ne vpliva na podaljševanje čakalnih dob."

V bolnišnicah neizkoriščenih okoli pet odstotkov terminov Tudi v drugih bolnišnicah izostanek pacientov pri pregledih in posegih ne povzroča večjih zakasnitev pri čakalnih dobah. Večinoma ocenjujejo, da je takih pacientov, ki svoje odsotnosti ne najavijo, največ pet odstotkov.

V Splošni bolnišnici Celje, kjer letno opravijo 330 tisoč specialističnih ambulantnih in diagnostičnih pregledov, letos do konca oktobra na pregled ni prišlo 14 tisoč pacientov. Podatkov, koliko je bilo takih, ki jih o tem niso predhodno obvestili, ne vodijo. Pravijo pa, da to seveda negativno vpliva na čakalne vrste, saj ti termini ostanejo neizkoriščeni.

V Splošni bolnišnici Trbovlje je neizkoriščenih terminov približno štiri odstotke, in sicer, kot so navedli, najpogosteje pri tistih zdravstvenih storitvah, kjer so čakalne dobe zelo dolge.

Pokličejo nekaj minut pred naročenim terminom Več težav imajo v Murski Soboti, kjer pravijo, da jih pacienti le redko obvestijo, da jih ne bo bodisi na ambulantni pregled bodisi na operativni poseg. Če pa pacient že pokliče, to stori na dan pregleda oziroma najraje nekaj minut pred preiskavo.

V številkah to pomeni od 20 do 30 takih primerov mesečno oziroma letos skupaj približno dvesto v kirurški ambulanti, največ za ortopedske in urološke preglede, v ambulantah pa je takšnih pacientov približno dva ali trije na dan. "Če bi sešteli vse paciente, ki v enem letu niso prišli na pregled, preiskavo, slikanje, bi zagotovo ugotovili, da bi lahko bila čakalna doba krajša vsaj za kakšen teden," ugotavlja vodja splošne službe Jožica Vilher.

Obveščanje po elektronski pošti ali s SMS-sporočili Precej redkeje se s tako težavo soočajo na Kliniki Golnik, kjer so po navedbah medicinske sestre Nikoline Rozman uvedli "dober sistem obveščanja po elektronski pošti in SMS-sporočilih".

Pacientom namreč pošljejo pisno vabilo, na njihovo željo pa tudi elektronsko sporočilo in SMS-obvestilo. Na pregled jih ponovno opozorijo še pet dni prej in obenem prosijo za morebitno odpoved. Rezultat je, da se na teden najdeta dva, trije pacienti, ki jih ni v ambulanto.