Sreda, 24. 7. 2013, 19.03
7 let, 1 mesec
Slovenski mladostniki najpogosteje posegajo po marihuani
Dejstvo pa je, da se tako tisti, ki so se ozdravili odvisnosti, čeprav gre v bistvu pri odvisnikih od drog tako kot pri odvisnosti od alkohola za vseživljenjsko abstinenco, kot tisti, ki jo še uživajo, zavedajo, da uživanje drog ni nikoli zdravo, predvsem pa je tudi tvegano. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), ki je med letoma 2011 in 2012 opravil anketo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, je kar 16 odstotkov prebivalcev Slovenije že poskusilo katero od prepovedanih substanc. Največ, 15,8 odstotka anketirancev, spraševali so populacijo od 15 do 64 let, je poskusilo marihuano ali hašiš, 2,1 odstotka kokain, en odstotek pa ekstazi in LSD. Manj kot odstotek vprašanih je uporabilo amfetamine in heroin. Več drog hkrati je poskusilo 6,4 odstotka ljudi.
Raziskava ugotavlja, da je 24,8 odstotka anketiranih dijakov v svojem življenju že poskusilo katero od prepovedanih drog, največ jih je poseglo po marihuani, s katero je imelo izkušnje kar 23 odstotkov vprašanih. Sledita kokain s tremi odstotki in ekstazi z dvema odstotkoma, redkeje posegajo po amfetaminih, kreku, LSD-ju in drugimi halucinogenimi drogami, en odstotek pa jih je že uporabil heroin ali precej novo drogo GHB.
Čeprav je uporaba drog v raziskovani skupini sorazmerno redek pojav, pa spremljanje trendov o uporabi hlapil med letoma 1995 in 2011 kaže na porast uporabe.
In kdaj je tisti trenutek, ko odvisnik sam ugotovi, da tako ne gre več naprej in da mora nekaj storiti oziroma spremeniti? "Za zdravljenje oziroma odhod v komuno sem se odločil zato, ker po 13 letih uživanja drog nisem imel več žile, kamor bi si lahko vbrizgal drogo," pravi naš sogovornik Janez.
Sicer se delež tistih, ki poiščejo pomoč zaradi odvisnosti od heroina, zmanjšuje, v porastu pa so tisti, ki pomoč poiščejo zaradi kanabisa. Povprečna starost odvisnikov, ki poiščejo pomoč, je dobrih 30 let, od tega je 78 odstotkov moških.
A Paševa opozarja na njihovo neraziskanost in posledično tudi na nevarnost uživanja: "Ne veš, kako delujejo, kakšen odmerek, ki je še kolikor toliko varen z mešanjem drugih snovi, je primeren." Te prepovedane snovi prodajajo v obliki prahu, tablet, tekočine, kapsul in zelišč, najdemo pa jih v specializiranih trgovinah, na spletnih straneh ali pri uličnih prodajalcih oziroma dilerjih.
"Naš tipičen uporabnik je od 30 do 35 let star moški, ki mu v življenju zadeve sicer čisto normalno tečejo, a mu je uporaba kokaina ušla izpod nadzora," Paševa opiše njihovega uporabnika, ki se je po pomoč zatekel, ker je program anonimen. Gre večinoma za ljudi, ki se ne želijo izpostavljati, ki imajo službe in družine.
V svetovalnici delajo tudi z mladimi, srednješolci, ki jih tja pošljejo srednje šole kot del vzgojnega ukrepa. V Sloveniji je sicer precej razvita mreža ljudi oziroma organizacij ali društev, ki ponujajo pomoč. Eno takšnih je tudi Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije Up. "V primeru, da so mladostniki že začeli eksperimentirati z drogami, je dobro oceniti tveganja, ki jih zaradi tega imajo, in to, koliko jih še lahko nadzirajo, preden pride do nezaželenih posledic," pravi psihologinja društva Up Sandra Vitas.
"Če k nam pride kateri od staršev, ki sumi, da njegov otrok uporablja droge, opravimo z njim svetovalni razgovor, sicer pa nadaljnje delo poteka predvsem z otrokom, ki mora biti motiviran, da se sooči s svojo težavo in jo odpravi," pojasnjuje Paševa. Medtem pa Vitasova ugotavlja, da so starši lahko dober zgled otrokom, če sami ne uživajo drog in alkohola in imajo jasna stališča o zlorabi drog. Pomembno je razvijati zaupanje v družini, postavljati meje in se jih držati ter otrokom zagotoviti varno okolje.