Slovenska vlada med najmanj učinkovitimi

Analiza dela institucij je del lestvice globalne konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavi Svetovni gospodarski forum (WEF). Slovenija letos zaseda 70. mesto, na prvem je Švica. Slovenske institucije so v poročilu s skupno oceno 3,8 na 75. mestu. Najbolje ocenjene institucije ima Nova Zelandija (ocena 6,1). Avstrija je na 22. mestu, Madžarska na 83., Hrvaška na 87., Italija pa na 106. mestu.

Slovenska vlada je na seznamu najbolj potratnih vlad z oceno 2,2 na nizkem 133. mestu med 144 državami, kar pomeni, da imamo med temi državami 12. najbolj razsipno vlado. Ocene se gibljejo med 1 in 7, države pa so razporejene od tistih, ki najbolj razumno upravljajo državni denar, do tistih najbolj razsipnih. Na prvem je Katar z oceno 6, na zadnjem pa Venezuela z oceno 1,2. Med evropskimi državami sta se od Slovenije slabše odrezali le Ukrajina (138. mesto) in Italija (139. mesto).

Birokracija duši gospodarstvo Medtem ko je slovenska vlada med najmanj racionalnimi, kar zadeva potrošnje sredstev, je tudi bolj pri dnu lestvice najbolj učinkovitih, kjer je na 128. mestu (ocena 2,7). Tudi na tej lestvici je na zadnjem mestu Venezuela, le mesto pred njo pa je Italija. Manj učinkovite od slovenske vlade so še grška (129. mesto), slovaška (132. mesto), srbska (135. mesto) in hrvaška (139. mesto). Najučinkovitejšo vlado ima Katar (ocena 5,6).

Breme vladnih regulativ (drugo ime za birokracijo) je naslednji indeks, na katerem je Slovenija pri repu lestvice, na 133. mestu z oceno 2,5. Administracija, dovoljenja, regulative, prijave … še bolj kot pri nas bremenijo in upočasnjujejo gospodarski razvoj v sosednji Hrvaški, ki se je uvrstila na 141. mesto, mesto za njo je Italija, na zadnjem je spet Venezuela, na prvem pa Katar.

55. najbolj transparentna vlada na svetu Najbolj transparentna je vlada v Singapurju (ocena 6,1), Slovenija je na 55. mestu z oceno 4,2. Z izjemo Avstrije (21. mesto) vse naše sosednje vlade delujejo manj pregledno: Madžarska je na 119. mestu, Hrvaška na 121., Italija pa na predzadnjem, 143. mestu.

Slovenija se je znašla v spodnji polovici držav tudi na lestvici indeksa dajanja prednosti vladnih uradnikov tistim podjetjem in posameznikom, ki imajo dobre zveze. Najbolj zgledna vlada na tem področju je katarska (ocena 5,6), Slovenija je na 111. mestu z oceno 2,6 v družbi Gvatemale (110. mesto) in Timorja (112. mesto).

Najbolj neodvisno sodstvo imajo na Novi Zelandiji (ocena 6,7), najmanj pa v Venezueli (ocena 1,1). Slovenija je z oceno 3,4 na 91. mestu, mesto pred nami je Črna gora, še eno mesto višje pa Iran. Od sosednjih držav so pred nami Avstrija (28.), Madžarska (56.), Italija (78.), za nami pa le Hrvaška (100.).

Veliko nezaupanje politikom Tudi v kategoriji etičnosti in korupcije so se najbolje odrezale novozelandske institucije z oceno 6,3. Slovenske so dobile oceno 3,2 in so na 77. mestu, kar je v našem sosedstvu slabše le od Avstrije (28.) in bolje od Hrvaške (84.), Madžarske (93.) in Italije (102.).

Solidno oceno je Slovenija dobila v kategoriji plačil na črno in podkupnin. Naše institucije so na 42. mestu (ocena 4,7), kar jih uvršča za avstrijske institucije (26. mesto), a pred madžarske (56.), hrvaške (67.) in italijanske (74.)

Na 12. mestu med 144 državami je Slovenija v kategoriji javnega nezaupanja politikom. Besedam politikov še manj verjamejo in imajo v njih še manj zaupanja na Češkem (7.) in v Italiji (6.), najmanj pa v Libanonu. Največ zaupanja v svoje politike imajo v Singapurju.