Torek,
8. 7. 2014,
15.40

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

hrana Slovenija gospodinjstvo

Torek, 8. 7. 2014, 15.40

8 let, 7 mesecev

Slovenska gospodinjstva za hrano namenijo več kot ameriška

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Slovenci v povprečju pojemo 14,3 odstotka družinskega proračuna. Za hrano in brezalkoholne pijače porabimo dvakrat večji delež družinske blagajne kot Američani.

Gurmanska Evropa Včasih številke ne ponudijo intuitivnega smisla, a to še ne pomeni, da so napačne. Te kažejo, da Američani za hrano porabijo bistveno manjši delež – 6,6 odstotka – svojih družinskih proračunov kot Evropejci. Ozadje tega dejstva je v ekonomskem razkoraku.

Bogatejše države porabijo manj Praviloma velja, da v bogatejših državah ljudje manjši delež razpoložljivega prihodka porabijo za hrano. Bolj kot se te države bogatijo, več denarja konča drugje – v razvedrilu, različnih materialnih dobrinah, alkoholu. To dokazuje primer Južne Koreje, kjer je bil še leta 1975 delež družinskega proračuna, namenjenega hrani, čez 30 odstotkov, danes pa je "le" še 12 odstotkov.

Cena, navade in plače Ogromna relativna razlika med Slovenijo in ZDA ter več drugimi razvitimi državami, kjer je prehrambni delež manjši – na primer med Kanado, Japonsko, Italijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo –, je predvsem posledica razlike v višini prihodkov, cenah hrane in vzorcih prehranjevanja (v Sloveniji manj jemo zunaj). Zato pogled na absolutne vsote, ki jih namenjamo hrani, pokažejo precej drugačno sliko.

Absolutno smo daleč od vrha Povprečen Slovenec tako letno za hrano porabi 1096 evrov, kar je bistveno manj kot Nemec (1823 evrov), Francoz (2232 evrov) ali Norvežan (4,485 evra). Seveda je povprečna slovenska plača tudi bistveno nižja kot v vseh teh državah (in še marsikateri drugi). Razlika je tudi v cenah hrane, sej je ta v ZDA zaradi industrializacije proizvodnje bistveno cenejša (in ne nujno boljša oz. bolj zdrava). Na drugi strani pa je (logično), a skorajda bizarno dejstvo, da se države, kjer se največji delež denarja nameni hrani, spopadajo tudi z najvišjo stopnjo podhranjenosti.

Zadržano pri razvadah Zanimivi podatki kažejo tudi na to, da Slovenci pogosto porabimo tudi manj na primer za alkohol in cigarete. Čehi namreč za ti dve razvadi porabijo več kot devet odstotkov svojih družinskih proračunov, Slovenci pa le 1,9. Upajmo le, da to ne pomeni, da toliko več maliganskih napitkov zvarimo doma.