Torek,
14. 5. 2013,
19.39

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Svet Evrope izbrisani

Torek, 14. 5. 2013, 19.39

8 let, 7 mesecev

Slovenija si prizadeva za odlog poplačila odškodnin izbrisanim

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Tako pravi Roman Jakič, nekdanji predstavnik pri Svetu Evrope, zdaj pa predstavnik vlade, na okrogli mizi ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Svet Evrope.

Izbrisani vse od osamosvojitve ostajajo veliki madež Slovenije glede kršenja človekovih pravic. Evropsko sodišče za človekove pravice, najpomembnejši organ Sveta Evrope, je lani Sloveniji naložilo oblikovanje sklada za odškodnine izbrisanim. Roman Jakič, dolgoletni parlamentarec Sveta Evrope, zdaj pa obrambni minister in predstavnik vlade, pravi, da bo vlada zaradi krize zaprosila za odlog poplačila do konca leta. Dr. Peter Jambrek, prvi slovenski sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice pa dodaja: "Ne smemo pozabiti na sodne zaostanke in pravico posameznika do sodnih postopkov z razumnimi roki." Glede zadnjega je iz Slovenije na sodišču tudi največ pritožb.

"Govori vam predstavnica države, ki je petkrat večja od Luksemburga" S temi besedami je prva slovenska veleposlanica v Svetu Evrope Magdalena Tovornik skušala streti oreh neprepoznavnosti Slovenije, ko je kot prva država nekdanje Jugoslavije pred 20 leti vstopila v to organizacijo. Osebno izkaznico države je oblikovala tako, da je v imenu Slovenije podpisala čim več konvencij, kar 38 v štirih letih. "Danes to ni več dovolj," opozarja dr. Petra Roter. Podpisano je treba pokazati tudi v praksi.

Položaj Romov v Sloveniji boljši kot v drugih evropskih članicah Tako pravi Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti v Sloveniji, čeprav je izpostavila, da se stigmatizacija in diskriminacija v času krize povečujeta. "Želim si, da bi se taka praksa nadaljevala oziroma da se ne bi nikoli končala." Dr. Roterjeva pravi, da je za priznane avtohtone manjšine dobro poskrbljeno, "položaj nepriznanih oziroma etničnih manjšin v Sloveniji pa je slabši".

"Kaj narediti v svetu, ko se vsi ukvarjajo s politiko, a nihče ne gre volit?" Oziroma kako lahko na izzive sodobnega sveta odgovori Svet Evrope, se sprašuje Matjaž Gruden, Slovenec, ki je zaposlen v samem vrhu organizacije, v kabinetu generalnega sekretarja Sveta Evrope. Nezaupanje v politiko in sodstvo, korupcija, povečevanje nestrpnosti. Če je bil Svet Evrope včasih res predsoba pri doseganju demokratizacije, kot je dejal Roman Jakič, se danes vse pogosteje "mnogi spotaknejo v dnevni sobi, celo v kuhinji", pravi Gruden. "In to tudi tisti s 100-, 200-letno tradicijo demokracije." Novi izziv so tudi novi mediji, družbena omrežja, biomedicina. Svet Evrope je redka institucija, ki ima vzvod, torej sodišče, katerega odločitve so pravno zavezujoče.

Vlada je potrdila mandat slovenskih predstavnikov v Beneški komisiji Tudi to je kot član vlade na okrogli mizi povedal Roman Jaklič, potem ko ga je z vprašanjem, kaj lahko Slovenija še naredi v Svetu Evrope, izzval dr. Peter Jambrek. Beneška komisija je organ Sveta Evrope za demokratizacijo pravnih ureditev držav članic. Prejšnja vlada lani ni hotela potrditi predloga za slovenska člana te komisije dr. Cirila Ribičiča in dr. Dragice Wedam Lukić, čeprav sta oba dobila soglasje komisije.