Četrtek, 10. 11. 2022, 14.59
2 leti, 1 mesec
Slovenija odstopa od pogodbe o energetski listini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
11
Vlada je sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini, saj so zaveze po njenih navedbah v njej preživete in zastarele. Slovenija se s tem pridružuje drugim državam EU, ki so že odstopile od pogodbe, kot je na primer Italija. Skorajšnji odstop so napovedale še Poljska, Španija, Nizozemska, Francija in Belgija. Dokončno bo o odstopu od pogodbe odločil državni zbor.
Pogodba o energetski listini (PEL) je po treh desetletjih od obstoja ena ključnih ovir učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike, zato se je vlada danes odločila, da državnemu zboru predloži v soglasje pobudo za odstop od te energetske listine.
Kot so zapisali po seji vlade, je PEL skozi leta začela izgubljati na pomenu. Širitev EU in nadaljnja evropska integracija sta omogočili nove, poglobljene možnosti naložbenega sodelovanja na področju energije in zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetskem sektorju. Prav tako je razvila pravila državnih pomoči, okoljskih standardov, finančnih mehanizmov, investicijsko pravo in zakonodajo na področju varstva konkurence, poudarja vlada.
Eden izmed pomembnejših vidikov zastarelosti trenutne pogodbe je tudi institut reševanja naložbenih sporov. 26. člen PEL tako omogoča vlagatelju, da lahko v primeru spora s pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenijo trenutno toži Ascent Resources
Za stranko Levica je pogodba sporna predvsem zaradi instituta reševanja naložbenih sporov. T. i. mehanizem ISDS energetskim korporacijam omogoča, da mimo rednih sodišč – na ad hoc sklicanih arbitražnih tribunalih – tožijo države zaradi ukrepov, ki jim zmanjšujejo dobiček. Arbitražne tribunale ponavadi vodijo zasebni odvetniki, ki so do oktobra lani v kar 60 odstotkih primerov razsodili v prid korporacijam, v 11 odstotkih primerov je bila dosežena poravnava, v 39 odstotkih pa so šle sodbe v prid državam.
Tako so bile mnoge svetovne vlade prisiljene plačati ogromne zneske, v nekaterih primerih vrtoglave zneske v višini nekaj deset milijard dolarjev. Na podlagi PEL Slovenijo za 120 milijonov dolarjev trenutno toži Ascent Resources, ker je naša država zaradi zaščite javnega interesa varovanja okolja, za kar so se v zadnjih letih intenzivno zavzemali v Levici, prepovedala uporabo frackinga kot najbolj "umazane" metode za pridobivanje zemeljskega plina.
11