Slovenija se že sedmo leto zapored uvršča med države, ki konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju OECD izvaja "malo ali nič".
V poročilu Transparency International (TI) so države glede izvajanja konvencije razdeljene v štiri kategorije. V prvi so tiste, ki zaveze izvajajo aktivno, nato tiste, ki to počno zmerno, v tretji tiste z omejenim zavzemanjem, v zadnji pa države z malo ali nič izvajanja zavez. Slovenija je v zadnji skupini skupaj z Argentino, Belgijo, Bolgarijo, Brazilijo, Češko, Čilom, Dansko, Estonijo, Irsko, Izraelom, Japonsko, Luksemburgom, Kolumbijo, Mehiko, Poljsko, Rusijo, Slovaško, Španijo, Turčijo.
To pomeni, da Slovenija krši mednarodne zaveze v boju proti podkupovanju, opozarjajo pri slovenski podružnici TI.
Številne sistemske pomanjkljivosti
Države podpisnice so se s podpisom konvencije zavezale, da bodo zavzeto preiskovale in preganjale mednarodno korupcijo, a poročilo Transparency International kaže, da je polovica sodelujočih držav kljub zavezi na tem področju storila malo ali nič. V TI Slovenija ob objavi poročila poudarjajo, da je naša država konvencijo ratificirala že pred štirinajstimi leti. A kot pravijo v sporočilu za javnost, so med letošnjo raziskavo zaznali mnogo sistemskih pomanjkljivosti.
Sodišča ne vodijo evidenc
Nekaj sodišč je recimo med zbiranjem podatkov navedlo, da posebne evidence primerov podkupovanja z mednarodnim elementom ne vodijo, čeprav so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije o takšnih primerih zavezani poročati Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Nekatera sodišča pa se na njihova vprašanja sploh niso odzvala, dodajajo.
3
