Merklova je Slovenijo označila za verodostojno evropsko partnerico in za vzor državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU. Pahor pa si želi, da bi državi vzpostavili poseben odnos.
"Zelo pomemben dogodek"
Deklaracija o okrepljenem sodelovanju predvideva poglabljanje medsebojnih odnosov na političnem, znanstvenem in gospodarskem področju tako na evropski kot na dvostranski ravni, s čimer želita prispevati h krepitvi politične in gospodarske enotnosti Evrope, stabilnosti območja evra in trdnejši povezanosti članic EU. Merklova je deklaracijo označila za zelo pomemben dogodek, Pahor pa jo je označil kot sporočilo za delo v prihodnje.
Kot je po srečanju dejal premier Pahor, je njegova želja, da bi državi vzpostavili posebne odnose, saj imata številne komplementarne značilnosti in poglede. Prav tako je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, zato je za slovensko gospodarsko ključno izvozno povpraševanje v Nemčiji. V tej luči si Pahor želi nadaljnje krepitve že tako tesnih gospodarskih odnosov.
Pohvale Sloveniji za pogum pri reformah
Spomnil se je tudi na dogajanje pred 20 leti. Kot je dejal, je bila nesebična podpora drugih narodov pri osamosvajanju Slovenije ključnega pomena. Slovenija tako po Pahorjevih besedah nikoli ne bo pozabila nemške podpore v tistih časih, še posebej zato, ker v Berlinu niso zahtevali ničesar v zameno. Merklova je Slovenijo označila za verodostojno evropsko partnerico, medsebojne odnose pa za zelo prijateljske. Slovenijo je pohvalila za pogum pri snovanju reformnih ukrepov in urejanju odnosov s Hrvaško ter pri tem izpostavila pomen rešitve, ki sta jo Slovenija in Hrvaška dosegli glede vprašanje meje.
To je model za reševanje tudi ostalih problemov v regiji, kjer Slovenija lahko igra pomembno vlogo, je izpostavila kanclerka. S Pahor sta podprla evropsko perspektivo vseh držav Zahodnega Balkana. Vendar pa je treba dvostranske težave rešiti še pred vstopom v EU, je opozorila Merklova. Kot je dodal Pahor, naj bi ravno to reševali v okviru procesa Brdo. Kot je poudaril, poskuša ta pobuda preprečiti, kar se je Sloveniji in Hrvaški - da bi nerešeni dvostranski spori onemogočili kompromisne dogovore, ki rešujejo stara in nakopičena vprašanja na Zahodnem Balkanu.
"Moramo stabilizirati lastno celino"
Merklova, ki se je prejšnji teden mudila tudi v Zagrebu in Beogradu, je dejala, da se Nemčija počuti zavezano za vzdrževanje miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Moramo stabilizirati lastno celino, če želimo biti močni navzven, je poudarila. Izpostavila je, da je v regiji sicer relativno mirno, a da se stvari lahko hitro zapletejo, kar so letos poleti dokazali tudi dogodki na Kosovu.
Pahor je na koncu spomnil, da se je tudi sam minuli konec tedna sestal s srbskim predsednikom Borisom Tadićem in da je sam zdaj "izdelal videnje, ki bi utegnilo imeti dobrodošle posledice, da se ohranijo mir, varnost in stabilnost v regiji". O tem se želi zdaj pogovoriti še s kosovskim premierom Hashimom Tačijem.
Pahor si želi nemškega razumevanja in podpore
Večino pogovorov sta sicer namenila dolžniški krizi v območju evra, pri čemer je Merklova poudarila, da evro ni zgolj finančni in gospodarski projekt, temveč tudi politični. Za zagotovitev stabilnosti evra je treba po njenih besedah začeti pri koreninah, kar pomeni tesnejšo povezanost članic na področju javnofinančnih in gospodarskih politik. Pahor je zopet dejal, da bo njegova vlada za vsako ceno sprejela vse ukrepe, ki bodo Slovenijo ohranili v zdravem jedru evrskega območja. Kot pravi, je to sicer domača naloga Slovenije, a si ta pri tem želi nemškega razumevanja in podpore.
Pahor je potrdil tudi podporo sklepom nedavnega srečanja med Merklovo in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in dodal, da gre po njegovem lastnem mnenju le za prvi korak k nečemu, kar se bo nekoč končalo z Združenimi državami Evrope. To je po njegovem mnenju tudi edina pot za preživetje evropske ideje v 21. stoletju.
"Reforme potrebujejo vse članice"
Tudi Merklova je menila, da Evropa potrebuje več politične unije, prav tako pa mora biti EU gospodarsko močna in konkurenčna, če želi tekmovati s hitro rastočimi gospodarstvi. Evropa mora biti po njenih besedah tudi verodostojna, kjer bo vsakdo naredil svojo domačo nalogo na področju ekonomske in javnofinančne politike. Na vprašanje, kako ocenjuje gospodarske razmere v Sloveniji in počasno napredovanje strukturnih reform, je Merklova odgovorila, da reforme potrebujejo vse članice povezave. Pri tem je spomnila, kako težavno je bilo sprejemanje pokojninske reforme tudi v Nemčiji.
Pomen reform je nato Merklova izpostavila tudi na srečanju s predsednikom republike Danilom Türkom. Reforme so v EU in članicah povezave so po njunem mnenju ključne za obstoj in nadaljnji razvoj EU. To bi morali sprejeti in podpirati vsi politični dejavniki, tako vladni kot opozicijski, sta se strinjala.
Za konec še z Janšo
Na koncu se je kanclerka srečala tudi s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo. Nemška Krščansko-demokratska unija (CDU), ki jo vodi Merklova, in SDS sta namreč vključeni v Evropsko ljudsko stranko. Kot so sporočili iz SDS sta govorila predvsem o trenutnem položaju v EU, v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu in o krepitvi prihodnjega sodelovanja med državama. Pogovor pa sta zaključila z ocenami politične in predvolilne situacije v obeh državah, so še sporočili iz stranke.
To je bil sicer prvi obisk nemške kanclerke v Sloveniji po letu 2007, ko se je udeležila slovesnosti ob prevzemu evra. Ob prihodu si je Merklova sicer na kratko ogledala center Ljubljane. Ustavila se je pri prodajalki suhega cvetja, ki je kanclerki želela pokloniti manjši šopek, a ga je Pahor vseeno plačal.
Pred uradnimi pogovori med delovnim kosilom s Pahorjem pa se je na Ljubljanskem gradu srečala še z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.
4
