Torek, 1. 4. 2014, 15.55
8 let, 6 mesecev
Slovenija glede razširjenosti suženjstva v družbi Džibutija in Surinama
V ponedeljek je v medije prišla novica o slovenski družini iz Maribora, ki je v Makedoniji za šest tisoč evrov kupila mladoletno dekle, ki je bilo prisiljeno v sodobno suženjstvo. Slovenija tako ni odporna proti pojavu suženjstva, ki tudi v 21. stoletju pesti praktično vse države sveta.
Pred kratkim je organizacija Walk Free Foundation izdala globalni indeks suženjstva za leto 2013. V omenjenem poročilu se je Slovenija med 162 državami, v katerih so obravnavali razširjenost suženjstva v družbi, uvrstila na 67. mesto.
Prva mesta lestvice so zasedle države z največjim deležem populacije, ki je prisiljena v suženjstvo, na dnu lestvice pa so tiste države, kjer naj bi bilo suženjstvo najmanj razširjeno.
Kot je v pogovoru za časnik Deutsche Welle dejala Gina Dafalia iz zgoraj omenjene organizacije, je več vrst sodobnega suženjstva. V večini primerov gre za razne oblike prisilnega dela, ženske tako pogosto opravljajo dela gospodinjske pomočnice.
Nešteto je tudi primerov prisilne prostitucije, nemalokrat tudi trgovine s človeškimi organi, pravi Dafalia. Pogosto so v suženjstvo prisiljeni tudi otroci – tako z vidika prisilnega dela kot tudi zaradi dogovorjenih porok, še poudarja Dafalijeva.
Od sosednjih držav sta se na lestvici bolje od nas odrezali Avstrija (150. mesto) in Italija (132. mesto), slabše pa Hrvaška (61. mesto) in Madžarska (54. mesto). Od drugih evropskih držav so na slabšem od nas Albanija, Črna gora, Češka, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Poljska in Slovaška.
Po drugi strani pa so se boljše odrezale Makedonija, Ukrajina, Turčija, Estonija, Romunija, Nemčija, Francija, skandinavske in druge evropske države.
Omenjene države imajo skupno kar 76 odstotkov vseh sužnjev sveta.