Sreda, 29. 4. 2020, 18.51
4 leta, 7 mesecev
Slovenci, Hrvati in Srbi najbolj željno pričakujejo druženje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,40
2
Najbolj pogrešamo druženje z družino in prijatelji.
Prebivalci Slovenije, Hrvaške in Srbije sodeč po anketi, ki jo je v regiji v času pandemije covida-19 izvedel Inštitut Mediana, najbolj željno pričakujejo druženje z družino in prijatelji. Slovenci pa so med omenjenimi najbolj pesimistični glede časa, ki bo potreben za normalizacijo življenja. Večina meni, da bo preteklo tri mesece ali več.
Medtem, ko se nameravajo prebivalci Slovenije po koncu epidemije novega koronavirusa družiti doma (45,8 odstotka), prebivalci Hrvaške in Srbije večinoma načrtujejo druženja v barih in restavracijah, izhaja iz rezultatov Medianine javnomnenjske raziskave. V Sloveniji se namerava v barih družiti 30,9 odstotka vprašanih, na Hrvaškem je takšnih 46,6 odstotka, v Srbiji pa 48,6 odstotka vprašanih.
Visoko med načrtovanimi aktivnostmi je v vseh državah obisk frizerjev.
Visoko med načrtovanimi aktivnostmi je v vseh državah obisk frizerjev in drugih ponudnikov lepotnih storitev, pa tudi nakupi v klasičnih trgovinah, ki so bile na višku koronakrize zaprte.
Prebivalci Hrvaške in Srbije v večji meri kot Slovenci načrtujejo krajša potovanja in rezervacijo poletnih počitnic, prebivalci Srbije pa zelo pogrešajo tudi obiske fitnesa in organiziranih športnih vadb, piše STA.
Prebivalci Srbije najbolj optimistični
Razlikujejo se tudi pričakovanja med prebivalci omenjenih treh držav glede normalizacije življenja. Da bo do te preteklo še tri mesece ali več, meni 68 odstotkov prebivalcev Slovenije v primerjavi s 63 odstotki prebivalcev Hrvaške.
Enako meni 48 odstotkov prebivalcev Srbije, ki so nasploh daleč najbolj optimistični. Normalizacijo stanja v dveh mesecih ali manj napoveduje 34 odstotkov vprašanih. V Sloveniji normalizacijo življenja v manj kot treh mesecih pričakuje 25,4 odstotka vprašanih.
Prebivalci Hrvaške in Srbije v večji meri kot Slovenci načrtujejo krajša potovanja in rezervacijo poletnih počitnic.
Inštitut je razlike med državami opazil tudi pri vprašanju, katere navade iz časa izolacije bodo anketiranci obdržali tudi v prihodnje.
Med prvimi tremi odgovori so pri vseh treh državah, da bodo še vedno več pozornosti namenili higieni rok in prostorov. V Sloveniji bo več pozornosti higieni rok namenilo 42 odstotkov vprašanih, 33,2 odstotka se jih bo trudilo več hrane pripraviti doma, 20,6 odstotka pa jih je odgovorilo, da bodo po koncu epidemije več pozornosti namenili higieni prostora.
Raziskava je bila v Sloveniji in na Hrvaškem izvedena med 10. in 11. aprilom, v Srbiji pa med 13. in 14. aprilom. V raziskavi so sodelovali prebivalci v starosti 15-75 let, skupaj jih je bilo 1589.
Delež zaposlenih, ki jih skrbi za svoje delovno mesto, se je s 15 odstotkov konec marca povečal za 23 odstotkov konec aprila. Delež oseb, ki so zaradi izbruha koronavirusa izgubili delovno mesto, pa se je povečal z enega na pet odstotkov, je v raziskavi ugotovila družba Valicon.
Valicon je vsakodnevno raziskavo izvajal od 23. marca do 28. aprila. V dneh od 23. do 26. marca je delež vprašanih, ki so odgovorili, da jih skrbi za svoje delovno mesto, znašal 15 odstotkov, zadnje tri dni meritve, od 26. do 28. aprila, pa 23 odstotkov.
Da so zaradi izbruha koronavirusa izgubili delovno mesto, je v prvih treh dneh ankete odgovoril en odstotek vprašanih, v zadnjih treh dneh pa pet odstotkov. "Četudi je delež relativno nizek (interval zaupanja za to oceno je med 3,5 in 6,5 odstotka), pa tudi tu linearni trend nakazuje rast tega deleža v zadnjem mesecu in sovpada z nekaterimi podatki iz drugih virov," so navedli v družbi.
23 odstotkov vprašanih je zaskrbljenih zaradi svojega delovnega mesta.
Na čakanju je 25 odstotkov vprašanihNa čakanju je bilo v začetku 22 odstotkov vprašanih, nato je delež med 9. in 11. aprilom dosegel vrhunec pri 32 odstotkih, v zadnjih dneh meritve pa je znašal 25 odstotkov.
Na drugi strani se je občutno znižal delež tistih, ki so trenutno delovno neaktivni zaradi koriščenja rednega dopusta, izrednega dopusta ali bolniškega staža. Teh je sedaj pet odstotkov, v začetku meritve pa jih je bilo 15 odstotkov.
Na vsaka dva zaposlena obstaja en zaposlen, ki trenutno ni delovno aktiven
Trenutno delovno aktivnih je 66 odstotkov zaposlenih. Razmerje med trenutno delovno aktivnimi in delovno neaktivnimi (vključno s tistimi, ki so zaradi epidemije zaposlitev izgubili), je tako zdaj dva proti ena - na vsaka dva delovna aktivna obstaja en zaposlen, ki je trenutno delovno neaktiven ali pa je zaposlitev že izgubil. Razmerje je le rahlo boljše kot konec marca, ko je bilo delovno aktivnih 62 odstotkov zaposlenih.
Valicon je raziskavo izvedel v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Rezultati so po navedbah družbe reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja. Prva meritev je potekala 11. in 12. marca s 1129 sodelujočimi, druga meritev 18. in 19. marca s 507 sodelujočimi, dnevno merjenje pa je potekalo med 23. marcem in 28. aprilom na dnevnem vzorcu okoli 250 oseb, so navedli. (STA)
2