Javno dostopni dokumenti DZ o trgovini z orožjem ne odgovarjajo v celoti na vprašanja, ali je kdo s trgovino z orožjem nezakonito zaslužil, je dejal poslanec Zares Tadej Slapnik.
Kot je dejal Slapnik, je gradivo delno preletel. Večina teh dokumentov je po odločbi informacijske pooblaščenke javno dostopnih že od leta 2009.
Obstajajo domneve, da so se določene osebe s prodajo orožja okoristile
Na podlagi predstavljenih dokumentov po Slapnikovih besedah obstajajo domneve o tem, kdo se je s prodajo orožja okoristil in kje ta sredstva so, natančni odgovori na ta vprašanja pa še niso tako jasni. Bodo pa, pričakuje, ko bo stopnja zaupnosti umaknjena še s preostalih dokumentov in bo ministrstvo za obrambo odgovorilo na vprašanja, kje so seznami od prodaje orožja in kam so bila sredstva posredovana.
"Ne bom špekuliral"
Da je bilo poslovanje pri prodaji orožja gotovinsko, je javnosti že dlje časa znano, toda Slapnik na podlagi objavljenih dokumentov "ne bo špekuliral", ali je kdo s tem nezakonito zaslužil, če je, kdo in s čigavim pooblastilom. Kot je dejal, vnaprej ne bo nikogar obsojal, svoje mnenje o tem pa bo sprejel, ko bo dobil vse ustrezne dokumente.
Stopnjo tajnosti z zaupnih dokumentov na poziv informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar je notranje ministrstvo večinoma umaknilo, obrambno ministrstvo pa ne, pri čemer se Slapnik sprašuje, zakaj. Slapnik sicer pravi, da je za to, da je velik del teh dokumentov že javen, izvedel šele pred kratkim.
Dokumenti o aretaciji petih slovenskih državljanov v Celovcu
Predstavil je še del dokumentov, ki po njegovem pojasnjujejo, da je bilo pet slovenskih državljanov, in sicer Marjan Čelec, Zoran Gantar, Andrej Podbregar, Bojan Arhar in Roman Kodrič, v začetku leta 1992 v Celovcu aretiranih zaradi poskusa ugrabitve dveh grških državljanov. Eden od dokumentov sedaj po Slapnikovih besedah predstavlja pismo, ki ga je Čelec pisal na obrambno ministrstvo.
Ni povsem jasno, ali je bilo pismo naslovljeno le na takratnega direktorja Vojaške obveščevalne službe Andreja Lovšina ali tudi na takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo, pravi Slapnik. V pismu lahko, dodaja, preberemo opis aktivnosti Čelca v času osamosvojitve Slovenije, ko je septembra 1990 postal sodelavec nastajajoče vojaško obveščevalne službe. Čelec po Slapnikovih besedah poleg povrnitve stroškov za odvetnika v t.i. celovški operaciji želi od ministrstva za obrambo povrnitev stroškov vsem omenjenim, angažiranim v Avstriji.
Kaznivo dejanje so storili po naročilu iz obrambnega ministrstva
Pismo tudi, tako Slapnik, potrjuje, da so omenjeni slovenski državljani kaznivo dejanje storili po naročilu nekaterih veljakov iz takratnega obrambnega ministrstva, ki mu je takrat ministroval Janez Janša. Čeprav je Lovšin v pismu zapisal, da navedena peterica ni povezana z Vojaško obveščevalno službo, ki jo je tedaj vodil, so dejstva "tudi na podlagi sedaj javnih dokumentov očitno drugačna".
Primerjava z dogodki v Velikovcu
Slapnik je na tem mestu zadevo povezal z dogodki v Velikovcu. Vprašal se je, v čem je dogodek ugrabitve drugačen od prav tako obsojanja vrednih ugrabitev, ki jih je v tujini izvajala nekdanja Služba za državno varnost.
Ugrabitelje je iz avstrijskih zaporov skušal rešiti tudi Janša
Na tem mestu poslanec Zares predstavlja še dokument iz aprila 1994, ki "priča o razgovoru policije z informatorjem iz ministrstva za obrambo. V tem piše, da naj bi peterico slovenskih državljanov iz avstrijskih zaporov tedaj skušal rešiti tudi sam tedanji minister Janša, ki naj bi zaradi aretacije peterice tudi večkrat odpotoval v Avstrijo", je dejal Slapnik.
4
