Skoraj eno leto bo pogled na izvoz Šmarje - Sap takšen

Skupno 14 mesecev bo trajala popolna zapora avtocestnega priključka Šmarje - Sap, kjer bo Dars zgradil nove priključke krakov.

Ob tem bodo v okviru del postavili tudi protihrupne igraje in zgradili dve novi krožišči. In kaj bo drugače?

"S tem bo omogočeno, da uporabniki avtocesto zapustijo prek priključka Šmarje - Sap tudi iz smeri Ljubljane, kakor tudi, da nanjo za smer proti glavnemu mestu vstopajo iz smeri Šmarja - Sapa (Škofljice, Kočevja)," odgovarjajo na Darsu, kjer so za izvajalca del izbrali novomeški CGP.

Vrednost projekta je štiri milijone evrov, 60 tisoč evrov pa bo zagotovila občina Grosuplje.

Morda vas zanima še:

Neskladje prometnih oznak. Kam naj zavije voznik? #foto 

Uradne skice: nova ureditev razcepa Malence na ljubljanski obvoznici

To je 43 najbolj kritičnih cest v Sloveniji, ki jih bo letos država obnovila

Dars: Zaradi del ne bo zastojev

Zaradi del na dolensjki avtocesti bo zaprt le odstavni pas, zato pri Darsu ne pričakujejo večjih zastojev. Foto: Klemen Korenjak Dnevno se na odseku Ljubljana (Malence)–Šmarje - Sap pelje 47.248 avtomobilov, kar je najmanj med štirimi vpadnicami (za primerjavo: med Brezovico in Vrhniko povprečno 57.475 avtov na dan, med Domžalami in Ljubljano pa 58.530. Zahodno ljubljansko obvoznico (Brdo –Kozarje), ki je na našem avtocestnem sistemu najbolj obremenjena, pa dnevno v povprečju prevozi 74.500 vozil).

Pri Darsu zaradi del ne pričakujejo večjih zastojev, saj je zaradi del zaprt samo odstavni pas, medtem ko promet poteka po dveh prometnih pasovih nespremenjene širine. Po njihovih predvidevanjih bo zapora odstavnega pasu odpravljena do konca letošnjega leta.

"Sicer pa zastoji na tem odseku ne nastajajo zaradi del, ampak zaradi priključka Grosuplje – zahod. Ta je med delavniki v jutranji konici zelo obremenjen. Na avtocesti v smeri Ljubljane se vključuje zelo velika količina prometa, kar privede do nastajanja zastojev," še pravijo pri Darsu.

Kakšno je stanje cest v Sloveniji?

V Sloveniji so najvarnejše avtoceste in hitre ceste, dve tretjini glavnih in regionalnih cest pa je varnostno spornih. Foto: Jure Gregorčič

Vlada je prejšnji teden sprejela sklep o obnovi 43 najbolj kritičnih odsekov na slovenskih cestah, to bo v nekaterih primerih začela in končala že letos, najpozneje pa v prvi polovici prihodnjega leta.

Obnovo je vlada uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov od leta 2016 do leta 2019, vrednost naložbe v slovenske ceste pa bo znašala deset milijonov evrov. V programu niso večje rekonstrukcije teh odsekov, temveč predvsem krpanje in odprava najočitnejših poškodb vozišča.

Različne državne institucije, med njimi tudi direkcija za infrastrukturo, so v zadnjih letih večkrat glasno opozarjale na slabo cestno infrastrukturo in nujno obnovo najbolj kritičnih delov. Več študij je na to temo predstavila tudi nevladna organizacija AMZS, ki je v Ljubljani gostila tudi strokovnjake za analizo stanja cest iz Velike Britanije.

Pod drobnogled so vzeli 608 kilometrov avtocest, 808 kilometrov glavnih cest in 5.116 kilometrov regionalnih cest. Kostanjšek pravi, da je kar 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest dobilo kvečjemu dve od skupno petih varnostnih zvezdic, vsak tretji odsek pa so ocenili z le eno zvezdico, med 50 in 60 odstotkov cest je v neustreznem stanju.

Z vložkom 170 milijonov evrov bi prihranili 1,2 milijarde evrov, je prepričan generalni sekretar AMZS Robert Štaba. Foto: Ana Kovač

Z vložkom 170 milijonov evrov država privarčuje 1,2 milijarde evrov?

Po mnenju AMZS bi izboljšanje stanja cest omogočilo, če gledamo finančnoekonomsko in narodnogospodarsko stran, prihranke v primerjavi s stroški v razmerju 1:7, za nekatere ukrepe pa še več.

Po njihovem mnenju bi vsa obnova infrastrukture v 20 letih stala okrog 170 milijonov evrov. S tem bi obvarovali skoraj 4.800 huje poškodovanih udeležencev ali preprečili več smrtnih žrtev nesreč, s tem pa bi država prihranila 1,2 milijarde evrov, poudarja generalni sekretar AMZS Robert Štaba.