Škandalozno sporočilo vrhovnega sodišča o "Kučanovih prostitutkah" na Twitterju

Pri urednici Mojci Pašek Šetinc so sodniki odločili, da ne bodo omejevali svobode kritike ravnanja javne televizije takrat opozicijskemu voditelju Janezu Janši.

En pravni red za Pašek Šetinčevo, drugi za Carlovo

Sodbo, da urednici, ki je poročena z nekdanjim novinarjem in politikom Miletom Šetincem, Janši ni treba plačati odškodnine zaradi tvita o "odsluženih prostitutkah", ker ima prednost svoboda izražanja, si lahko preberete tukaj: Svoboda govora ima prednost, uporabnikov Twiterja se ne sme zastraševati. Pri Eugeniji Carl so zdaj vrhovni sodniki odločili obratno, sodbe pa nam z razlago, da je še niso vročili Janši in Carlovi, niso bili pripravljeni pokazati. Ker menimo, da ima javnost pravico vedeti, kar vrhovno sodišče prikriva, sodbo predstavljamo in objavljamo v celoti. Z vsemi ločenimi mnenji. Vsebina je: Svobodo govora smo omejili, uporabnike Twiterja je treba zastraševati, da ne bi na tak način kot Janša kritizirali poročanja RTV Slovenija, Carlova dobi šest tisoč evrov odškodnine.

Zdi se, da je bila razlog, da so o isti stvari nenadoma sprejeli obratno odločitev, preprosto spremenjena sestava senata sodnikov. Foto: STA ,

Sodišče je v obeh primerih presojalo o istem tvitu, s katerim se je Janez Janša odzval na podtikanje Eugenije Carl, da je njegova stranka povezana z "legijo smrti". Propagandno podobo o povezanosti s fašisti in nacisti levi mediji proti Janši in SDS sistematično širijo že desetletja. Najbolj javno znano s serijami naslovnic levega tednika Mladina. Na propagandno podtikanje, ki ga je pri poročanju za javno televizijo, ki jo gleda veliko število ljudi, uporabila Carlova, da so med člani skupine Legija smrti na Facebooku tudi vidni člani največje opozicijske stranke SDS, se je Janša, bilo je leta 2016, odzval s tvitom podobne nesramne vsebine: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 EUR, drugo za 35 EUR. #Zvodnik Milan." 

Doseg spletnega omrežja Tviter velja za manjšega od dosega s sto milijoni na leto javno financiranega zavoda RTVS. A se pomen spletnih omrežij zadnja leta povečuje, javne RTV pa niža.  

Zakaj natanko po najnovejši odločitvi vrhovnega sodišča velja en pravni red za Mojco Pašek Šetinc in povsem drug za Eugenijo Carl, niti iz sodbe ni mogoče povsem razbrati. Zdi se, da je bil razlog za to, da so o isti stvari nenadoma sprejeli obratno odločitev, preprosto spremenjena sestava senata sodnikov. Skoraj enako škandalozno kot to sojenje, ko o isti stvari isto sodišče presodi različno, pa je bilo obveščanje javnosti, ki je, ker smo v letu pred volitvami, pomembna dimenzija ravnanja vrhovnega sodišča.

O prevratu, ko sodišče o isti stvari odloči različno, v sporočilu za javnost ta teden ni bilo ne duha ne sluha. Manjkalo je tudi, da je bila ta odločitev sprejeta s tesno večino tri proti dva. Nenavadno je, da so različno sojenje v enakih primerih prikrili javnosti, kar je vsebina obsežnih ločenih mnenj dveh sodnikov, ki sta bila proti takšnemu ravnanju. Na vrhovnem sodišču smo preverili, kdo je sporočilo za javnost napisal in odločil o objavi nepopolne in zavajajoče informacije.  

A z vrhovnega sodišča odgovora nismo dobili. Pojasnili so le, da javnost smejo obveščati prej, kot je sodba vročena strankam v sporu. To, da vrhovno sodišče prikriva avtorja zapisa in odločevalce, je nenavadno. Anonimke v medijih praviloma mečemo v koš. Kdo je avtor sporočila in kdo "odgovorni urednik" za objavo, nikakor ni osebni podatek. Kot niso osebni podatki, da je šlo za spor med Janezom Janšo in Eugenijo Carl, kjer je sodišče v sporočilu za javnost ta teden tudi prikrivalo. Prikrivanje imen brez razlogov je poniževalno do javnosti, ljudje morajo ugibati, za koga in za kaj gre, in to brez vsakega razloga. Janša in Carlova sta, kot v sodbi ugotavlja vrhovno sodišče samo, javni osebi in ker gre za takšne osebe in javno pomembno stvar, so sporočilo tudi objavili. Ko smo vztrajali pri vprašanju o imenih, je bil odgovor takšen: "Kot je to običajno pri vseh institucijah in podjetjih, ki imajo službe za odnose z javnostmi, se tudi na Vrhovnem sodišču s pripravo obvestil za javnost ukvarjajo zaposleni v službi. Trudimo se, da bi javnost seznanili s čim več pomembnimi odločitvami Vrhovnega sodišča. S strani medijev zaradi tega doslej še nismo bili deležni kakšnih kritik ali pritožb, prav nasprotno. Lepo vas pozdravljamo, Sven Berdon."

Zobec: Vrhovno sodišče to, pred čimer bi moralo varovati, ustvarja

Za spremembo sodne prakse, da mora Janša, ki mu odškodnine ni bilo treba plačati Mojci Pašek Šetinc, zdaj plačati Eugeniji Carl, so glasovali vrhovni sodniki Nina Betetto, Mateja Končina Peternel in Vladimir Horvat. Proti sta bila Jan Zobec in Tomaž Pavčnik. 

Foto: STA , Zobec je v ločenem mnenju o nenavadni odločitvi večine zapisal:

"Vrhovnemu sodišču je zaupano izenačevanje sodne prakse, utrjevanje doslednosti, stabilnosti in predvidljivosti prava, predvsem pa zagotavljanje enakega varstva pravic. Kadar v dveh v identičnih zadevah, identičnih tako glede presojanega življenjskega dogodka, dejanskih navedb strank in pravne podlage, Vrhovno sodišče odloči različno, ne uresniči svoje ustavne naloge, temveč to, pred čimer naj bi varovalo, celo samo ustvari. Ustvari neenako varstvo pravic, hkrati pa v pravni red vnese nejasnost, nepredvidljivost, pravno shizofrenijo ter ogrozi zaupanje v pravo. Kako naj razumen opazovalec zaupa v pravo, predvsem v Vrhovno sodišče, če v zadevah z istim historičnim dogodkom odloči enkrat tako, drugič pa diametralno nasprotno."

Sodnik Tomaž Pavčnik, ki je bil tudi proti, pa je v ločenem mnenju opozoril: "Splet je bil nekaj vzporednega stvarnemu svetu in se je zdel kot prostor neomejene svobode. Tudi prva spletna komunikacija (prve klepetalnice, npr. IRC, začetki komentiranja pod črto, izražanje v spletnih igrah ter njenih relativno zaprtih forumih, konferencah itd.) je bila relativno zaprta ter je bolj spominjala na zasebni klepet kakor na javno izražanje. Danes je zelo drugače. Pomena spleta v letih 2020 in 2021 ni treba podrobneje utemeljevati. Njegov vpliv na vedenje ljudi, na njihova prepričanja, celo verovanja je najbrž odločilen. Lahko je netilec agresije, (politične) radikalizacije in mentalnega podjarmljenja. Mogoče je torej odgovoriti pritrdilno, da (tudi) nespodobnost na spletu že spodjeda družbeno vezivo, kar posameznikom nalaga večjo zadržanost in premišljenost. Vendar pred nami je dejanje iz leta 2016, ko takšnih razsežnosti spletnemu učinkovanju še ni bilo mogoče pripisati. Ker sodišče presoja ravnanje za nazaj, hkrati pa opravlja presojo o splošnem normativnem učinku sodnih odločb za vnaprej, mora pri tem paziti na ustavno prepoved retroaktivnega učinkovanja. To pomeni, da pri presoji, ali nekega ravnanja ni (več) mogoče tolerirati kot pravno dopustnega, ne sme izhajati iz družbene potrebe po normiranju, kakršna se kaže v času sojenja, torej danes, marveč iz družbenih razmer v času življenjskega dogodka, ki je predmet presoje. Sodniško pravo je tu po naravi svojega nastajanja počasnejše, konservativnejše, kot je lahko postavljeno (zakonsko) pravo. V tem, vsaj zame, težkem in mejnem primeru sem zato glasoval proti obsodbi toženca, naj tožnici za porušen notranji mir plača odškodnino v višini dobrih pet povprečnih neto plač v državi. Tako mi je poleg vseh zgornjih razlogov, strnjeno povzetih, da je toženec z obliko (slogom) izjave sicer posegel v osebnostne pravice tožnice, a upoštevaje dejstva, da je resnična vsebina sporočila v očitku politične pristranskosti javne televizije, da je bilo sporočilo izzvano s tožničinim novinarskim prispevkom, da je šlo za hipen, ekspresiven odziv (primerljiv z živo, neposredno komunikacijo), da je novinarka javne televizije javna osebnost z močnim vplivom na javno mnenje in da je bil tožnik v času obravnavanega dogodka opozicijski poslanec brez neposrednega oblastnega vzvoda, ta poseg zaradi občutljivega varstva svobode izražanja ni protipraven, narekoval tudi moj glas v predhodni zadevi, kjer je enako odškodnino neuspešno uveljavljala tožničina sodelavka."

Politika na vrhovnem sodišču

Foto: STA , Razlog za prikrivanje na vrhovnem sodišču, kdo je nenavadno sporočilo za javnost ta teden pripravil in kdo odloča o objavah, je morda, ker bi, če avtorje in odločevalce razkrijejo, lahko nastal vtis politične pristranosti vrhovnega sodišča samega. Kdo bi jim lahko očital, da so politične prostitutke. O objavah ob predsedniku vrhovnega sodišča kot vodja službe odloča nekdanja državna sekretarka ministrstva za pravosodje Gorana Klemenčiča Tina Brecelj. Funkcije državnih sekretarjev so politične, ne strokovne. Brecljeva je tudi partnerica Miodraga Đorđevića, imata hčerko. Đorđevića je Klemenčič, ko je bila njegova namestnica Brecljeva, predlagal za podpredsednika vrhovnega sodišča, za kar ga je levi del državnega zbora, ko je bila pravosodna ministrica že Andreja Katič (SD) v vladi Marjana Šarca, tudi izvolil.  Ko je položaj namestnice ministra Brecljeva izgubila ob nastanku Šarčeve vlade, jo je šef vrhovnega sodišča Damijan Florjančič naglo postavil za šefinjo službe za odnose z javnostjo vrhovnega sodišča. Dotedanji šef te službe na vrhovnem sodišču Gregor Strojin pa se je preselil k novi pravosodni ministrici Andreji Katič (SD) za državnega sekretarja, kar je bila prej Brecljeva. Več o teh nenavadnih prehodih sodnikov na politične funkcije, ki ne pripomorejo k vtisu nepristranskosti vrhovnega sodišča, lahko preberete tukaj:   NEVARNA RAZMERJA: ĐORĐEVIĆ IN NJEGOVI ŽENSKI PRI MASLEŠI, KLEMENČIČU IN FLORJANČIČU

Tokratno nenavadno sporočilo za javnost ni prvo. Skoraj takoj po vrnitvi Brecljeve na vrhovno sodišče je bilo objavljeno sporočilo o tem, kako vrhovno sodišče ne bo spoštovalo sodb evropskega sodišča za človekove pravice, ki jih ne prepričajo, kot jih ni sodba "v zadevi PRO PLUS". Več o tej nenavadnosti, ko so je naše sodišče kar odreklo evropskemu pravu, si lahko preberete tukaj: NA VRHOVNEM SODIŠČU ŠE VRE, BO FLORJANČIČ ODSTOPIL?

Celotno sporočilo vrhovnega sodišča, ki izpušča, da so spremenili lastno sodno prakso in o isti stvari pri Eugeniji Carl odločili obratno kot pri Mojci Pašek, je bilo ta teden takšno:

Sodbo sodišča, da Carlova dobi odškodnino, s tem pa je omejilo svobodo govora, medtem ko je isto sodišče Pašek Šetinčevo zavrnilo, ker je ščitilo svobodo govora, si lahko preberete tukaj:

Svoboda govora nima prednosti, uporabnike Twiterja je treba zastrašiti

Ločeno mnenje Jana Zobca, ki večinski sodbi o Carlovi nasprotuje, lahko v celoti preberete tukaj.

Ločeno mnenje Tomaža Pavčnika, ki večinski sodbi tudi nasprotuje, lahko v celoti preberete tukaj.

Novice Tuji strokovnjaki: Sporočilo o novinarkah prostitutkah in Kučanu zvodniku ni kaznivo #video