Sergej Lavrov: Treba je odstraniti vse umetne ovire na poti k uresničevanju Južnega toka (video)

Maribor je danes obiskal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Osnovni namen njegovega obiska je bilo slovesno odprtje bodočega muzeja na lokaciji nekdanjega nacističnega taborišča, v katerem je umrlo na tisoče sovjetskih vojnih ujetnikov. Dotaknil se je tudi aktualnih tem, kot sta Ukrajina in projekt Južni tok, pri katerem vidi le umetne ovire.

"Večen spomin na tiste, ki so s svojimi življenji plačali mir" Po besedah Lavrova bo bodoči muzej in spominski center na lokaciji nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D v Melju služil kot "večen spomin na tiste, ki so s svojimi življenji plačali mir, svobodo in blaginjo naslednjih generacij".

Na ploščadi pred nekdanjim taboriščem je v družbi slovenskega zunanjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Karla Erjavca in mariborskega župana Andreja Fištravca položil venec v spomin na umrle vojne ujetnike, po slavnostnih govorih pa je slovenski predsednik Borut Pahor slovesno prerezal trak ob simboličnem odprtju bodočega muzeja.

Po slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili tudi ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, bivša predsednika Slovenije Milan Kučan in Danilo Türk, ministri Samo Omerzel, Roman Jakič in Gorazd Žmavc ter številni gospodarstveniki in diplomati, se je Lavrov sestal na pogovorih s Pahorjem in Erjavcem.

Tam je govoril tudi o projektu Južni tok: "Prepričani smo, da je treba zdaj odstraniti vse umetne ovire na poti k uresničevanju tega projekta in delovati v skladu s prej podpisanimi dogovori." Izrazil je upanje, da bo Evropska komisija ponovno vzpostavila delovanje delovne skupine za reševanje vseh vprašanj v zvezi z uresničevanjem projekta Južni tok, ki ga želi Slovenija speljati tudi po svojem ozemlju. "Upamo, da bo ta spet začela delovati in da bomo našli ustrezne rešitve," je dodal.

Rusija zainteresirana za realizacijo vseh dogovorov glede Južnega toka Na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi navedbe Erjavca, da dogovor z Avstrijo, ki so ga zapečatili pred dnevi s podpisom pogodbe med ruskim Gazpromom in avstrijskim OMV, ne ogroža slovenskega kraka Južnega toka, ni bilo neposrednega odgovora. "Začuden sem, kako lahko v prisotnosti vašega zunanjega ministra dvomite v to, kar je rekel. S svoje strani lahko samo rečem, da je seveda Rusija zainteresirana za realizacijo vseh dogovorov, ki so bili zafiksirani v medvladnih sporazumih in drugih veljavnih dokumentih," je pojasnil vodja ruske diplomacije.

Med "umetnimi ovirami" na poti k uresničitvi projekta Južni tok je navedel retroaktivno uporabo tretjega energetskega svežnja EU, ki po njegovih besedah ne odgovarja niti normam mednarodnega prava niti praksi sodelovanja civiliziranih držav.

Glede krize v Ukrajini je Lavrov poudaril, da je za Rusijo na prvem mestu prekinitev ognja. "Treba je narediti prav vse, da bi ustavili sedanjo uporabo sile. Prepričani smo, da je Slovenija med tistimi državami EU, ki nas lahko slišijo in nas lahko razumejo in podpirajo ustavitev ognja, ki je zdaj naša glavna prioriteta," je pojasnil in poudaril, da mora prekinitev ognja veljati za obe strani.

Po besedah Erjavca so na pogovoru s Pahorjem in Lavrovom ugotovili, da so politični, gospodarski in kulturni odnosi med Slovenijo in Rusijo na izjemno visoki ravni. Po njegovem prepričanju se bo blagovna menjava med državama tudi v prihodnje povečevala. "Rusija je za Slovenijo strateški partner. Konec leta oziroma takoj, ko bo oblikovana nova vlada, bo potekalo v Sloveniji 11. zasedanje medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje," je pojasnil.

Erjavec o Južnem toku: Počakajmo na novo Evropsko komisijo Po izjavi za medije sta se z Lavrovom sestala še na štiri oči in tam naj bi Erjavec, kot je napovedal, ruskemu gostu prenesel slovenska stališča do krize v Ukrajini in Južnega toka. "Glede Južnega toka se bolj kažejo administrativne kot pa politične ovire. Če smo lahko umestili Severni tok v skladu z pravnim redom EU, ne vidimo nobene ovire, da ne bi tega storili tudi za Južni tok. Očitno pa bo treba počakati, da bo nova Evropska komisija začela delovati s polnimi pljuči in takrat mislim, da se bo ponovno začel pogovor glede umestitve Južnega toka in harmonizacije s pravnim redom EU," je povedal slovenski zunanji minister.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Pahor v pogovorih poudaril, da Slovenija ne odobrava ruskega ravnanja v Ukrajini. Čeprav ima Slovenija Rusijo za prijateljsko državo, je Pahor izrazil nestrinjanje z njeno politiko, ki predstavlja zaostritev odnosov med Rusijo in EU, katere članica je tudi Slovenija. Po mnenju predsednika republike je mirna ureditev razmer v Ukrajini nujna, koristna pa bi bila tudi za potrebno soglasno reševanje drugih kriznih razmer v mednarodni skupnosti.

Pred odhodom iz Slovenije je Lavrov položil še venec pred Spomenikom miru in Grobnico sovjetskih vojnih ujetnikov na pokopališču Pobrežje in se sestal z mariborskim županom Andrejem Fištravcem. Po besedah slednjega predstavlja današnji obisk Lavrova začetek konkretnih pogovorov mestne občine z ruskim trgom. "Upamo, da bo Maribor v bližnji prihodnosti lahko sedež podjetja, ki bo bdelo nad določenimi poslovnimi tokovi v Jugovzhodni Evropi," je pojasnil Fištravec.