Selitve duhovnikov včasih zbudijo veliko hude krvi

V poletnem zatišju, ko je v cerkvah manj ljudi kot med letom, se zgodijo premestitve duhovnikov. Nekoč so bile t. i. "prekomande" ob velikem šmarnu, zadnja leta pa stopijo v veljavo 1. avgusta. Čeprav gre za običajne postopke, ki niso nič posebnega, pa včasih zbudijo veliko hude krvi. Verniki se težko sprijaznijo, da mora priljubljeni župnik stran, in radi pomislijo, da je bila premestitev "kazenska".

Premestitve so običajne V praksi pa se premestitve vedno zgodijo po mnogo posvetovanjih. Vsak duhovnik enkrat na leto v posebnem formularju napiše svoje želje, ki jih škof nato lahko upošteva ali pa tudi ne. V praksi se te želje zadnja desetletja po navadi upoštevajo in je premestitev, ki bi bila v izrecnem nasprotju z duhovnikovo željo, velika izjema. Po drugi strani pa so premestitve bolj pogoste kot pred stoletjem: splošno priporočilo je, da župnik ostane v eni župniji do deset ali 15 let, kaplan pa od dve do tri leta. Urška Baloh s tiskovnega urada Slovenske škofovske konference je pojasnila, da premestitve niso nič neobičajnega: "Za kakovostno delovanje župnijskega občestva je dobro, da se župnik po določenem obdobju zamenja. Obstaja pa tudi več osebnih okoliščin, zaradi katerih se škof po posvetovanju z aktualnim župnikom odloči za njegovo premestitev. Nekateri župniki zaradi starosti, bolezni ali drugih okoliščin svoje službe ne morejo več kakovostno opravljati. Škof jih v takih primerih premesti v manj zahtevno župnijo ali jim dodeli mesto duhovnega pomočnika v župniji. V primeru resne bolezni župnik lahko prosi za razrešitev svoje službe. Zaradi bolezni ali starosti se nekateri duhovniki naselijo v duhovniškem domu."

Mandat na sedem let Neimenovani slovenski duhovnik, ki se letos odpravlja v novo župnijo, o tem pripoveduje: "Za župnika je idealno, če ostane na enem mestu do deset let. Se je pa po desetletju težko odpraviti v povsem nov kraj. Navadiš se ljudi in navežeš se na okolje. Malo se človek tudi poleni." Pove tudi, da imajo škofje težave zaradi nerazpoložljivosti nekaterih duhovnikov in zato težko pokrijejo vse potrebe župnij. Razmišlja tudi, da bi bilo za župnike morda dobro uvesti mandat, ki bi trajal od sedem do devet let.

Zakaj več sprememb na Primorskem V zadnjih letih je bilo razmeroma malo premestitev v koprski škofiji. Nekateri so to pripisovali neodločnosti prejšnjega škofa mag. Metoda Piriha. A neimenovani vir, ki je škofa Piriha leta spremljal od blizu, nam je povedal povsem drugačno zgodbo. Danes upokojeni škof, ki bo kmalu praznoval zlato mašo, je velikokrat glasno rekel, da v zadnjih letih škofovanja ne bo veliko premeščal, da bo imel lahko njegov naslednik imel več manevrskega prostora in bolj proste roke pri vodenju škofije. Letos, dobro leto po umestitvi novega škofa dr. Jurija Bizjaka, je zato premestitev dolga vrsta.

Odločbe o premestitvah v obliki pisnih dekretov so razposlali junija. A do objave v cerkvenem uradnem listu Sporočila slovenskih škofij, ki izide konec meseca, imena niso znana. V tem času se duhovniki sami odločijo, kdaj in kako bodo novico oznanili. V nedeljo je med mašo nekaj duhovnikov že obvestilo svoje farane o premestitvah. Nekaj jih je to napisalo tudi v župnijski listič, oznanilo. Postojnski župnik Ervin Mozetič je tako že 23. junija v oznanilu in na spletni strani zapisal: "V nedeljo, 4. avgusta, nastopijo v primorski Cerkvi, v koprski škofiji, nekatere spremembe tudi glede upravljanja župnij. Tako naš dosedanji kaplan Gašper Lipušček odhaja za kaplana v Cerkno, k nam pa pride za duhovnega pomočnika dr. Ciril Sorč. Tako dosedanjemu kaplanu g. Gašperju kot bodočemu duhovnemu pomočniku želimo veliko blagoslova in navdušenja v njuni novi duhovniški službi."

Tega nikdar ne veš V stolni župniji v Kopru pa je novico o odhodu župnik msgr. Jože Pegan oznanil med nedeljsko mašo. Dejal je, da na njegovo mesto prihaja dr. Primož Krečič. Povedal je tudi, da mu je škof dal dekret v roke, on pa mu je odgovoril z verzom, da je to "dan, ki da ti vse in vse ti vzame, tega nikdar ne veš". Poudaril je tudi, da je ob posvetitvi kot mlad duhovnik obljubil škofu pokorščino in da zato odhaja za župnika v Idrijo, na Vojsko in Gore, kjer je do zdaj maševal samo enkrat.

Veliko več prahu pa je v javnosti dvignila premestitev patra Bogdana Knavsa s Svete Gore, ki je javnosti dal vedeti, da odhaja v Ljubljano v nasprotju s svojo voljo. Zoper odločitev frančiškanskega vodstva, ki sicer ni podrejeno škofiji, je protestiralo več ljudi z Goriškega in se glasno spraševalo, ali je to povezano s patrovimi izjavami zoper finančne nečednosti mariborske škofije. Jurij Paljk, urednik zamejskega katoliškega tednika Novi Glas, je zapisal takole: "Naj bo jasno, vsakega duhovnika in redovnika lahko nadrejeni premestijo, a premestitev p. Bogdana Knavsa je vsaj 'nehigienska', če že kaj drugega ne, v tem trenutku slovenske družbe in stanja duha v vrhu slovenske Cerkve. Daje vtis, da na Slovenskem in tudi v slovenski Cerkvi zares nihče ne sme javno povedati tistega, kar je vsem na očeh: da je šlo v 'primeru Maribor' za finančni polom neznanskih razsežnosti, ki mu še ni videti konca." Vodstvo slovenskih frančiškanov (OFM) pa očitke zavrača z argumentom, da gre za običajne "prerazporeditve bratov", v okviru katere bo 23 frančiškanov zamenjalo svoje službe. V ljubljanski Šiški, kamor odhaja p. Knaus, so na spletu objavili, da "dosedanja ekipa odhaja na nove zadolžitve". Marjan Čuk v Novo Gorico, Andrej Pollak v župnijo Ljubljana Vič, Janez Papa pa v Novo mesto. "Pred tremi leti smo skupaj prišli v Šiško in doživeli veliko lepih trenutkov. Težko nam je oditi, vendar ne moremo zgolj ozko gledati na svoje želje, ampak se zavedamo potreb, ki so bile zaznane po frančiškanskih postojankah po Sloveniji, kamor odhajamo. Šiškarji, ohranite nas v dobrem spominu, hvala za vso skrb in dobroto, ki ste nam jo izkazovali, in odpustite nam, če smo se vam v čemerkoli zamerili," je zapisala odhajajoča trojka. Na spletu sosednje župnije Ljubljana Bežigrad najdemo še novico, da odhaja njihov sobrat Gregor Kos.

Premestitev zaradi alkohola Še večji odpor kot na Goriškem se je zgodil v Prekmurju, ko je škof sklenil premestiti župnika Martina Vöröša, ta pa se je temu odkrito uprl skupaj s številnimi župljani. V medijsko razvpitem sporu se je nazadnje izkazalo, da ima župnik težave z odvisnostjo od alkohola in da noče oditi na zdravljenje. Zaradi medijskega pompa je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf javno objavil natančen opis dogodkov iz zadnjih let. V njem lahko danes na svetovnem spletu vsi beremo, kako župnik ni imel urejenih niti krstnih matičnih knjig in kako je zavračal zdravljenje. Objavljen je tudi zapisnik sestanka škofa z župljani, na katerem so sklenili, da mora razrešeni župnik na zdravljenje, župnijo pa bo poslej upravljal sosednji župnik. Vöröš se bo lahko vrnil kot pomočnik, če bo zdravljenje uspešno.