Sreda,
5. 8. 2015,
10.07

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

1

Natisni članek

Natisni članek

kajenje

Sreda, 5. 8. 2015, 10.07

8 let, 7 mesecev

Še strožji ukrepi proti kajenju: podražitve, prepoved oglaševanja in uvedba licenc

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

1

V Sloveniji smo pred osmimi leti uvedli prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih, ki je privedla do zmanjšanja izpostavljenosti tobačnemu dimu med prebivalci.

Od 5. avgusta 2007 je v Sloveniji prepovedano kaditi v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter tudi na pripadajočih zemljiščih vzgojnih in izobraževalnih ustanov, kot so šolska igrišča.

Da je ta prepoved prinesla pozitivne rezultate, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo tudi mednarodne raziskave, po katerih Slovenija spada med države z enim najnižjih deležev pojavljanja kajenja v gostinskih lokalih in na delovnem mestu.

"Med letoma 2010 in 2014 smo zabeležili tudi pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, kar je najverjetneje posledica predvsem dviga obdavčitve in cen tobačnih izdelkov v zadnjih letih in omenjene prepovedi," pojasnjuje zdravnica Helena Koprivnikar z NIJZ, a ob tem opozarja, da znižanja deleža kadilcev v zadnjih letih ne beležijo.

Kadi skoraj četrtina Zadnji dostopni podatki iz leta 2012 kažejo, da kadi skoraj četrtina prebivalcev Slovenije, starih med 15 in 64 let. Kadi več moških kot žensk, kaditi pa začnejo večinoma kot mladostniki in mladi odrasli, saj je 99 odstotkov vseh prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju kadili, prvič kadilo do vključno 25. leta starosti.

Med 15-letniki v Sloveniji jih je po podatkih iz leta 2014 kaditi poskusilo 40 odstotkov, vsaj enkrat na teden pa jih kadi približno 13 odstotkov.

V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni, ki jih lahko pripišemo kajenju, umre okoli 3.600 kadilcev, kar je skoraj deset na dan, od teh smrti pa je približno četrtina že pred 60. letom starosti.

Še strožji ukrepi Slovenija pri zakonodaji na področju nazora nad tobakom v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja, zato na NIJZ opozarjajo, da je nujno uvesti znane učinkovite ukrepe nadzora nad tobakom.

Do maja 2016 moramo v slovensko zakonodajo uvesti ukrepe, ki jih prinaša nova evropska direktiva na tem področju, vendar pa bi po mnenju NIJZ morali za čim večje znižanje deleža kadilcev in škodljivih posledic kajenja v Sloveniji izvajati tudi druge ukrepe.

Najučinkovitejši ukrep na tem področju je zvišanje obdavčitve in cen, zato je pomembno, da se v Sloveniji obdavčitev in cene tobačnih izdelkov še nadalje redno in znatno zvišujejo ter da uvedemo primerljive stopnje in zvišanja obdavčitve za vse različne vrste tobačnih izdelkov. Tako bi zmanjšali razlike v obdavčitvi in cenah med njimi ter preprečili prehod kadilcev na cenejše tobačne izdelke, namesto da opustijo kajenje.

Med ključnimi ukrepi so še: - popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, - uvedba enotne embalaže tobačnih izdelkov, - uvedba licenc za prodajo tobačnih izdelkov in - strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje.

Dolgoročno pa si moramo v Sloveniji za cilj zastaviti družbo brez tobaka, kar pomeni, da s celovitim programom učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom dosežemo delež kadilcev pod petimi odstotki. Tak cilj so si že zastavile Nova Zelandija in Irska za leto 2025, Škotska za leto 2034 ter Finska in Norveška za leto 2040.