Andreja Lončar

Torek,
19. 7. 2016,
10.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,60

3

Natisni članek

Natisni članek

Boštjan Jazbec Banka Slovenije

Torek, 19. 7. 2016, 10.00

7 let, 1 mesec

Sanacija slovenskih bank

Kaj je o 600-milijonski razlastitvi podrejencev ugotovilo sodišče EU (video)

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,60

3

sodišče | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Premier Miro Cerar je pred dnevi zagotovil, da je vlada na kakršnokoli odločitev sodišča pripravljena in da ima pripravljenih več scenarijev. | Foto: Matej Leskovšek Premier Miro Cerar je pred dnevi zagotovil, da je vlada na kakršnokoli odločitev sodišča pripravljena in da ima pripravljenih več scenarijev. Foto: Matej Leskovšek

Sodišče EU je odgovorilo na sedem vprašanj slovenskega ustavnega sodišča, ki odloča o ustavnosti določb zakona o bančništvu.

Govora je o spremembah zakona, ki so bile podlaga za razlastitev imetnikov podrejenega dolga ob podržavljenju bank konec leta 2013. Razlaščenci - izgubili so okrog 600 milijonov evrov - so se po tej potezi takratne vlade Alenke Bratušek pritožili na ustavno sodišče, ki pa je nato na sodišče EU naslovilo vprašanja, povezanih s tolmačenjem prava EU.

Po današnji sodbi luksemburškega sodišča se žogica vrača k slovenskim ustavnim sodnikom. Ključno vprašanje zanje bo, ali so bili podrejenci čezmerno oškodovani.

Kaj je ugotovilo sodišče EU?

1. Sporočilo iz Bruslja ni bilo zavezujoče

Sodišče EU je sledilo mnenju pravobranilca Nilsa Wahla, ki je v februarskem mnenju presodil, da sporočilo Evropske komisije iz avgusta 2013, ki določa smernice o državni pomoči bankam v okviru reševanja finančne krize, članic Unije ne zavezuje.

To je v nasprotju s trditvami takratne vlade Alenke Bratušek in Banke Slovenije, ki sta trdili, da so spremembe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za sanacijo, oblikovali na podlagi teh smernic in da so jim v Bruslju dali jasno vedeti, da ne bodo odobrili državne pomoči slovenskim bankam, če jih ne bodo upoštevali.

"Sodišče je s tem sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca sodišča, ki je že 18. 2. 2016 med drugim ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali neobhodni za sanacijo finančnega in bančnega sistema oz. dodelitev državne pomoči," sporočajo iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev.

Ustavni sodnik Ernest Petrič je ob februarskem mnenju pravobranilca za TV Slovenija dejal, da je bilo vprašanje, ali je mnenje Evropske komisije zavezujoče, eno glavnih vprašanj: "Če bo tako tudi končno stališče sodišča, bo to pomembno tudi za odločanje ustavnega sodišča Slovenije. To bo sicer odločalo suvereno, a če smo za mnenje vprašali, se bomo morali z njim resno pozabavati." 

2. Izbris podrejencev v EU ni nezakonit, mora pa biti sorazmeren

Sodišče je ugotovilo, da sam izbris - torej delitev bremen delničarjev in podrejenih upnikov kot pogoj za državno pomoč banki s kapitalskim primanjkljajem - ni v nasprotju s pravom EU.

Ker so delničarji odgovorni za dolgove banke do višine njenega osnovnega kapitala, po mnenju sodišča ni mogoče šteti, da to, da se v sporočilu zahteva, da za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke ti pred dodelitvijo državne pomoči prispevajo h kritju njenih izgub v enakem obsegu, kot če taka pomoč ne bi bila dodeljena, posega v njihovo lastninsko pravico.

Ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih instrumentov pa ne smejo presegati tistega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke. 

Dilema za sodišče: ali je država razlaščencem vzela preveč?

Odločitev sodišča EU bo pomemben temelj, na katerega se bo oprlo ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti izbrisa. Ustavni sodniki bodo odločali predvsem, ali so bili podrejenci čezmerno oškodovani. Torej o tem, ali so dobili manj, kot bi dobili v primeru stečaja banke. Odločitev ustavnega sodišča naj bi bila znana do konca leta.

Odzivi: Obe strani menita, da Luksemburg razsodil v njun prid

"Zame je odločitev Sodišča EU potrditev, da smo ravnali skladno s pravili Evropske komisije," je v izjavi za javnost po poročanju STA dejala nekdanja premierka Alenka Bratušek. Njena izjava:

Odvetnik razlaščencev Miha Kunič je za STA dejal, da so v tej zgodbi ključni izračuni. "A to ni vprašanje za presojo ustavnega sodišča, to je sekundarno vprašanje, ki se bo reševalo ločeno," je dejal in dodal, da se to rešuje na upravnih sodiščih. Kunič odločitev ustavnega sodišča, ki naj bi bila sicer znana vsaj do konca leta, pričakuje že septembra oziroma v začetku oktobra.

 Kunič odločitev ustavnega sodišča pričakuje že septembra oziroma v začetku oktobra. "Sicer bomo morali v vmesnem obdobju vložiti odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice vrednostnih papirjev zaradi skorajšnjega izteka zastaralnih rokov," je še dejal za STA.

Kriminalisti nad Jazbeca

Odločitev prihaja teden dni po tem, ko so kriminalisti, ki preiskujejo potek 1,5-milijardne sanacije NLB konec leta 2013, obiskali guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, kar je sprožilo burne odzive v Frankfurtu. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu protestiral zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. 

Jazbec je, kot poročamo tukaj, posledično ukinil posebno inšpekcijsko skupino, ki je policiji in tožilstvu pomagala pri preiskavi sumov kaznivih dejanj v slovenskih bankah.

Sodba odmeva tudi širše

Danes objavljena sodba Sodišča EU odmeva tudi širše po Evropi in svetu. Vlagatelji namreč v njej iščejo znake glede poti reševanja italijanskih bank v prihodnjih mesecih, ocene glede učinkov sodbe pa so različne.

Finančni trgi so že nekaj tednov zaskrbljeni nad dogajanjem v italijanskem bančnem sistemu. Tega namreč bremeni velik obseg slabih posojil, ki po ocenah dosega okoli 360 milijard evrov, dosedanji ukrepi oblasti v Rimu pa za zdaj niso zadostovali za ureditev razmer.

V Italiji je to namreč zaradi velike izpostavljenosti malih vlagateljev politično zelo občutljivo vprašanje, zato naj bi iskali kreativne rešitve. To pa je pri določenih državah, tudi v Sloveniji, naletelo na neodobravanje.

"Ukrepi za sanacijo bank v 2013 skladni s pravom EU"

Sodišče EU je po oceni ministrstva za finance potrdilo, da so bili tedanji ukrepi skladni s pravom EU. Država je bila takrat pred odločitvijo, ali dovoli stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank ali pa izvede dokapitalizacijo ob upoštevanju pravil Bruslja, so dodali.

Na ministrstvu se sicer zavedajo, da je končna odločitev v rokah ustavnega sodišča, a vseeno ocenjujejo, da Sodišče EU v danes objavljeni sodbi potrjuje, da ukrepanje države v primeru bančne krize, ki je vključevalo izbris lastniškega kapitala delničarjev in podrejenih dolžniških instrumentov, ni bilo v neskladju s pravom EU.

Pred dokončno odločitvijo ustavnega sodišča, ki se pričakuje v začetku jeseni, na ministrstvu ocenjujejo, da so ustavni sodniki z današnjo odločitvijo Sodišča EU dobili odgovore glede razumevanja prava EU, povezanega s tem primerom.

STA