SDS predlaga javno objavo premoženja funkcionarjev

Cilj zakona je po njegovih besedah zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih dejanj in na področju klientelizma.

To bi po njegovem dosegli z javno objavo premoženja funkcionarjev na spletnih straneh računskega sodišča. Z zakonom bi preprečili razne manipulacije, tudi v luči pred nekaj minutami sprejete novele zakona o državni upravi, je povedal.

Netransparentnost in klientelizem se prenašata ... "Netransparentnost in klientelizem" se namreč po njegovih besedah preko ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki ga vodi Gregor Golobič, prenašata na posamezna podjetja, kar se po njegovem ne bi smelo dogajati.

Černač: Ustavno sodišče je izvajanje zakona zadržalo

Černač je uvodoma povedal, da je bil v prejšnjem mandatu podoben zakon že v parlamentarni proceduri, vendar pa je takrat skupina poslancev s prvopodpisanim takratnim vodjo poslanske skupine SD Miranom Potrčem sprožila ustavni spor. Ustavno sodišče je nato izvajanje zakona zadržalo.

Z zakonom bi se po Černačevo "vsaj deloma" povrnil ugled javnih institucij in javnih funkcionarjev, ki je bil po njegovem mnenju v zadnjih dneh "bistveno okrnjen". K temu je pripomogla tudi institucija predsednika države, ki je z izjavami pričela izgubljati svojo verodostojnost, je prepričan.

Nekaj tisoč ljudi mora izpolnjevati neke obrazce V zakonu je obseg tistih, ki so dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje, približno tak kot v obstoječem zakonu, pri čemer so izločeni občinski svetniki in svetnice, je pojasnil. V primerih, ko gre za nepoklicno opravljanje funkcije, gre pri nadzoru namreč za "neke administrativne postopke", ki pa nimajo drugih rezultatov razen teh, da "mora nekaj tisoč ljudi izpolnjevati neke obrazce, ki so že tako in tako v javnih evidencah". Po mnenju Černača tudi sicer ne gre za funkcije, ki bi bile izpostavljene takšnim ali drugačnim tveganjem.

Vse postopke vodi računsko sodišče

Zakon tudi predvideva, da vse postopke v zvezi s prijavo premoženjskega stanja, vodenjem evidenc in objavo na spletni strani vodi računsko sodišče. To bi bilo dolžno v dveh mesecih po uveljavitvi zakona sprejeti pravila ravnanja v zvezi s tem. V istem obdobju - torej v dveh mesecih - pa bi mu bila dolžna komisija za preprečevanje korupcije posredovati celotno dokumentacijo, je povedal.

Ta del pristojnosti se s komisije za preprečevanje korupcije torej prenaša na računsko sodišče, ki ima po Černačevih besedah zelo širok nabor koristnih informacij s tega področja. Vsako leto namreč opravlja številne revizije v subjektih javnega prava in je tudi po drugi plati povezano z nadzorom nad delom tistih, ki so dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje, je pojasnil poslanec SDS. Dodal je, da ostale pristojnosti protikorupcijske komisije ostajajo.

Prijavo premoženjskega stanja bi bilo po predlogu zakona treba obnavljati vsako leto najkasneje do 31. marca, računsko sodišče pa bi bilo dolžno najkasneje do 30. aprila obnovljen seznam objaviti na svoji spletni strani.

Zakon, ki bi naj deloval preventivno

V primeru kršenja zakonskih določil je poleg globe predvidena tudi kazen v višini vrednosti neprijavljenega premoženja oz. v višini premoženja, katerega izvora javni funkcionar ne uspe pojasniti.

Zakon se po njegovih besedah med drugim nanaša na funkcionarje v službah DZ, v službah vlade in v službah predsednika države. Poudaril je še, da je to zakon, ki naj bi deloval preventivno. Trenutni zakon je sicer dajal vtis preventivnega, vendar pa so zadnji dogodki po besedah Černača pokazali, da učinkov ni imel.

Opozoril je še, da je v predlogu zakona posebej navedena dolžnost prijave poštnih nabiralnikov v tujini, prijava vrednosti povezanih gospodarskih družb oz. celotne strukture, je pojasnil Černač.

Kot je še dejal, bi se v DZ špekulacijam najlažje izognili, če bi podatke o svojem premoženju objavilo vseh 90 poslancev.

Kos in Šoltes: Pristojnost računskega sodišča so javne finance, ne zasebne

Računsko sodišče se ukvarja z javnimi financami in se ne more ukvarjati z zasebnim premoženjem javnih funkcionarjev, je v odzivu na predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev povedal predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Tudi predsednik sodišča Igor Šoltes poudarja, da je sodišče "vrhovni varuh javnih financ, ne zasebnih". Po Kosovih besedah so v SDS s tem predlogom le ponovili idejo, ki so jo že lani skušali uveljaviti z nekim drugim predpisom. Ker se računsko sodišče ukvarja z javnimi financami, bi morali za uveljavitev zakona spremeniti "kar dosti predpisov, tudi ustavo", meni Kos, ki je prepričan, da gre za "povsem zgrešen poskus".

Kos: Ustavno sodišče je zavzelo zelo jasno stališče Načeloma se predsednik komisije za preprečevanje korupcije sicer strinja, da bi bilo premoženje funkcionarjev javno. "Problem je samo v tem, da je ustavno sodišče glede tega zavzelo zelo jasno stališče, da so lahko javni samo podatki o premoženju in dohodkih, pridobljenih v času trajanja funkcije," je poudaril. Ker je Slovenija po njegovem pravna država, "se bomo tega morali držati, čeprav bi si mi želeli, da je celotno premoženje objavljeno na spletnih straneh".

Predsednik računskega sodišča Šoltes pa je povedal, da z vsebino zakona ni seznanjen, da pa se hkrati pripravlja tudi zakon o integriteti v javnem sektorju. Po njegovem je vprašljiva ustreznost izbire računskega sodišča, glede na to, da je slednje po ustavi "vrhovni varuh javnih financ, ne zasebnih". Predvideva, da bo o tem še potekala politična razprava, in poudarja, da je treba zagotoviti predvsem, da ne bi prišlo do prekrivanja pristojnosti.

Šoltes: Sem privrženec čim večje transparentnosti Na vprašanje, ali bi moralo biti zasebno premoženje javnih funkcionarjev javno, pa je odgovoril, da je privrženec čim večje transparentnosti - tudi glede premoženja funkcionarjev. Do tega, da bi bili ti podatki javni, zato nima osebnih zadržkov, opozoril pa je, da je treba "zelo nedvoumno in natančno določiti, kaj je premoženjsko stanje funkcionarjev, ki je javno". Treba bi bilo namreč doseči ravnovesje med zasebnostjo posameznika in pravico vedeti v javnosti, je še povedal Šoltes.