SDS kritična do pravosodja, drugi kritični do SDS

Izredna seja DZ o stanju v pravosodju, ki jo je zahtevala SDS, se je po šestih urah in pol razprave po pričakovanju končala brez konkretnih odločitev. Parlamentarni odbor za pravosodje je namreč že prejšnji teden zavrnil predlog priporočil v zvezi z izvajanjem načela pravne države, ki ga je zahtevi za sklic seje priložila SDS.

Iz vrst PS, SD, NP, DL in DeSUS je bilo predvsem slišati očitke, da SDS zlorablja DZ za predvolilne potrebe.

Gorenak je poudaril, da SDS stanje v pravosodju ločuje od zadeve Patria Glavna težava pravosodja sta pravosodje samo in politika v njem, je v imenu predlagatelja priporočila poudaril Vinko Gorenak (SDS). Po njegovem mnenju pravosodje še vedno deluje kot pred letom 1990 ter ščiti svoje interese in interese leve politične opcije.

Gorenak je poudaril, da SDS stanje v pravosodju ločuje od zadeve Patria. Po njegovih besedah gre namreč le za enega od številnih primerov, ki postavljajo pod vprašaj delovanje pravne države.

Le predvolilni nastop? Stališče vlade, ki opravlja tekoče posle, je predstavila državna sekretarka Tina Brecelj. Dejala je, da so priporočila SDS v zvezi s pravosodjem v delu neustrezna, v delu pa nepotrebna. Po njenih besedah vlada že z načelnega vidika ne more podpreti stališč političnih strank do pravosodja in do posameznih sodnih procesov, saj bi s tem posegla v avtonomijo sodstva.

Zahtevo za sklic izredne seje DZ o pravosodju Jožef Kavtičnik (PS) razume predvsem kot predvolilni nastop SDS. Po njegovih besedah je odpiranje tovrstnih tem mesec dni pred volitvami, "milo rečeno, smešno".

Mirko Brulc (SD) je izrazil začudenje nad trditvijo SDS, da stanja v pravosodju ne povezuje z zadevo Patria, pri tem pa se poslanci SDS, tako Brulc, v razpravi vedno znova zatekajo prav k tej zadevi.

Kritična do priporočil SDS je bila tudi Maša Kociper (NP). Po njenih besedah je DZ znova priča poskusu SDS, da diskreditira sodstvo in s tem zmanjša njegovo avtoriteto. Dodala je, da si SDS predvsem prizadeva zrelativizirati sodbo v zadevi Patria.

Rihard Braniselj (DL) se je izrekel proti praksi političnega komentiranja posameznih sodnih zadev, in to brez poznavanja sodnih spisov in ustreznega pravnega znanja.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je izrazila bojazen, da je edini namen tokratne seje samopromocija SDS. Po njenih besedah je stranka že na prejšnjih izrednih sejah, ki jih je zahtevala na temo pravosodja, po nepotrebnem odpirala ideološke teme.

SLS: Pravosodje se ni sposobno samoočistiti Kritična do stanja v pravosodju je bila Jasmina Opec (SLS). Dejala je, da smo na žalost še vedno priča številnim krivicam v pravosodnem sistemu. Po njenih besedah se pravosodje ni sposobno samoočistiti. Poslanka NSi Iva Dimic pa je izrazila zaskrbljenost zlasti zaradi zamud pri odkrivanju in pregonu bančnega kriminala.

Ob koncu seje se je v razpravo vključil tudi minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Senko Pličanič. Poudaril je, da je kot minister vselej sledil cilju "bolj učinkovitega, bolj hitrega, apolitičnega in neodvisnega sodstva". Izpostavil je zlasti dosežke na področju učinkovitosti sodstva, ki se kažejo v krajših sodnih postopkih in zmanjševanju sodnih zaostankov.

Zakonodaja, ki ureja pravosodje, po Pličaničevih besedah potrebuje še kar nekaj sprememb. Pri tem pa je opozoril, da rešitev nikakor ni le v spremenjeni zakonodaji, pač pa tudi v odgovornosti pristojnih, da jo dosledno izvajajo. Poudaril je še, da je neodvisnost sodstva najtesneje povezana s spoštovanjem sodnih odločitev.

Prva seja po razpustitvi parlamenta Tokratna izredna seja je bila sicer prva po tem, ko je predsednik republike Borut Pahor v nedeljo podpisal odlok o razpustitvi DZ in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za 13. julij. Vodje poslanskih skupin so se v ponedeljek na posvetu pri predsedniku DZ Janku Vebru dogovorili, da bo DZ po razpustitvi zasedal le še na izrednih sejah.