Aktivno državljanstvo
Sobota, 19. 7. 2025, 4.00
16 ur, 15 minut
Saša Mevec Pušnik že od malega premika meje v gasilstvu: To je moje poslanstvo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Kaj pomeni biti gasilka, pravnica in mama hkrati? Kako ohranjati čut za pravičnost v svetu, ki zahteva hitre odločitve? Saša Mevec Pušnik, ki že več kot tri desetletja deluje v gasilskih organizacijah, je za Siol.net delila svoje poglede na izzive, ki jih prinašajo različne življenjske vloge, ter pomen spoštovanja in sodelovanja v gasilski skupnosti.
Saša Mevec Pušnik je doktorica pravnih znanosti, predana mama dveh otrok, žena in dolgoletna prostovoljna gasilka, ki je svoje življenje tesno prepletla z gasilstvom. Skozi leta se je uveljavila kot ena ključnih osebnosti v slovenskem gasilskem prostoru – od prve operativne gasilke v PGD Borovnica do vodstvenih vlog na državni ravni. Deluje kot vodja skupnih služb v Gasilski brigadi Ljubljana, je namestnica predsednika Arbitraže pri Gasilski zvezi Slovenije ter predavateljica in svetovalka, ki s svojim pravnim znanjem pomaga tako posameznikom kot organizacijam. Prepoznana je po svoji empatičnosti, strokovnosti, integriteti in iskreni predanosti skupnosti, vrednotam in pravičnosti.Kako bi se predstavili – kdo je Saša Mevec Pušnik?
V osnovi sem mami dveh fantkov, starih sedem in deset let. Sicer pa sem pravnica, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravosodnim izpitom, ki je svoje življenje, tako zasebno kot poklicno, posvetila delovanju v gasilstvu. Sem prostovoljna gasilka, vključena v vodstvene organe na različnih ravneh gasilskih organizacij (društvo, zveza, GZS), hkrati sem delno zaposlena v največji poklicni gasilski enoti (GBL), od leta 2013 pa imam tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s pravnim svetovanjem.
Ogromno mi pomenijo družina in pristne vezi med mojimi ljudmi. Cenim male stvari in nič mi ni samoumevno, hvaležna sem za lepe trenutke, za lepoto narave in druge radosti, ki nam jih prinaša življenje. S svojo empatijo, iskrenostjo in pozitivnim, rahlo tradicionalnim pogledom na svet, tako v gasilstvu kot tudi v poslovnem svetu, mnogokrat premikam meje in puščam sled.
Saša Mevec Pušnik o tem, zakaj in kako je postala gasilka:
Saša Mevec Pušnik pravi, da je njena družina zagotovo najbolj gasilska družina v Borovnici. Že od mladih nog je z očetom zahajala v gasilski dom in močno povezana sta še danes.
Opravljate več vlog, kot so mama, gasilka, vodja ... Katera od teh vlog je najzahtevnejša – in katera najbolj vaša?
Vsako vlogo v življenju poskušam opravljati stoodstotno, kar je včasih težko. Zagotovo najodgovornejša je vloga mame, mislim da se s tem strinja vsak starš. Svoje otroke v sodobnem, včasih ponorelem svetu vzgojiti v zdrave in odgovorne osebnosti z občutkom za sočloveka bo zame največji uspeh. Seveda je odgovorno biti tudi vodja in poslovna ženska, a se z usklajevanjem in dobro organizacijo vse da. Se pa te vloge tudi prepletajo in niso čisto ločene, tako da skupek vseh teh vlog – vse to sem jaz.
Kako se je začela vaša pot v gasilstvu? Vas je k temu spodbudila družina ali lastna želja?
Z očijem sem že od malega rada zahajala v gasilski dom, takrat je bil eden od najaktivnejših članov, bil je tudi mentor mladine, kasneje je postal poveljnik društva. Svoje veselje do gasilstva je prenesel na vse člane družine, čeprav nas ni nikoli silil v to. Še vedno ob Florjanovi maši posnamemo tradicionalno fotografijo kot najbolj gasilska družina v Borovnici.
V PGD Borovnica sem tako aktivna že od petega leta starosti. Že kot šestletna desetarka pionirske ekipe sem visoko v zrak dvignila pokal za prvo mesto, s čimer sem verjetno napovedala svojo pot. V društvu sem opravljala različne vloge: bila sem mentorica mladine, operativka, bila sem predsednica društva. V prejšnjem mandatu sem bila tudi namestnica predsednika gasilske zveze Vrhnika, trenutno pa sem namestnica predsednika Arbitraže pri GZS in članica UO na GZV in v PGD. Zaradi te svoje poti delovanje gasilskih organizacij res dobro poznam.
Bili ste prva operativna gasilka v PGD Borovnica. Kakšen je bil odziv okolice na vašo odločitev?
Ker sem dejansko zrasla v gasilskem domu, ni bilo nikomur čudno, da se udejstvujem tudi v operativi, da se udeležujem vaj, tudi intervencij. Moram pa poudariti, da sem na intervencijah vedno opravljala t. i. pomožna, podporna dela, ki so na intervencijah, sploh večjih, tudi pomembna (npr. sprejemno mesto, logistična oskrba ipd). Nisem pa npr. nosilka dihalnega aparata, nimam specialnosti za delo na višini … Te naloge sem sicer poskusila na vajah, v okviru izobraževanj, na intervencijah pa v tej vlogi nisem posredovala.
Mevec Pušnik se zdi, da je prav v zadnjem desetletju največji porast žensk v gasilski organizaciji.
Pri 26 letih ste postali predsednica PGD Borovnica. Kakšen izziv je bil to za vas?
Takrat sem bila res mlada. Mladih predsednic društev je bilo malo, tako da so tudi mediji pisali o meni. Ker sem nasledila prejšnjega predsednika po 27 letih, sem se zavedala odgovornosti, ki jo prevzemam, nisem pa se je bala. S svojim pristopom sem uspešno naslovila marsikateri izziv, društvo je dobro delalo, naredili smo dobre nastavke tudi za naprej. Letos smo praznovali 140 let in člani UO so se strinjali, da jih na slavnostni seji kot predstavnica GZS nagovorim jaz, kot podpredsednica Arbitraže na GZS. Verjemite mi, da sem to naredila s posebnim ponosom in častjo, polna spominov na naše lepo skupno obdobje. Ker sem se iz kraja odselila in vmes postala mama, sem svojo funkcijo predsednice predala naprej, še vedno pa sem zelo aktivna v organizacijskem delu društva, ohranila sem svojo avtoriteto in položaj tihe vodje, ki delo društva usmerja iz ozadja.
"Letos smo praznovali 140 let in člani UO so se strinjali, da jih na slavnostni seji kot predstavnica GZS nagovorim jaz, kot podpredsednica Arbitraže na GZS. Verjemite mi, da sem to naredila s posebnim ponosom in častjo, polna spominov na naše lepo skupno obdobje," o svojem domačem društvu pove Mevec Pušnik.
Vodili ste prostovoljno gasilsko društvo, zdaj delujete tudi v Gasilski brigadi Ljubljana. Kako se razlikuje delo v prostovoljnem in poklicnem gasilstvu?
Če pogledamo operativo – tu ni in niti ne sme biti razlik, saj za vse gasilce veljajo enaka pravila gasilske službe, enaka stroka. V zadnjem času se prostovoljni gasilci izobražujejo in opremljajo na zelo visoki ravni, tudi na terenu gre delo poklicnih in prostovoljnih gasilcev z roko v roki.
Tudi sicer je med gasilci, tako prostovoljnimi kot poklicnimi, močno čutiti ekipni duh, povezanost, kar je seveda predpogoj za uspešno in učinkovito posredovanje na intervencijah. In prav ta ekipni duh skušamo mladim vcepiti od prvega dne, ko se pridružijo gasilskemu društvu in tekmovalni ekipi, ki je ponavadi prvi stik otroka z gasilstvom.
Prostovoljno gasilsko društvo je skupek vseh članov društva, ne le operative. Mislim, da je ravno v tem največji čar prostovoljnega gasilstva: da smo vsi tam za isti cilj prostovoljno. Omenila sem že jubilej 140 let našega PGD – ko smo se letos pripravljali na osrednjo slovesnost, smo dobili poziv na požar novogradnje. Tako so operativci izvozili na intervencijo, medtem ko smo članice, veterani in vsi drugi pripravljali vse potrebno za popoldansko parado in veselico. Tisti dan se je še posebej čutilo, kaj pomenita pripadnost, povezanost, kaj pomeni biti ekipa, kaj pomeni ponos.
Mevec Pušnik je v GBL vodja skupnih služb, kar predstavlja pravne, kadrovske in računovodske zadeve, tajništvo in informatiko.
Kakšno vlogo ima danes ženska v tradicionalno moškem okolju, kot je gasilstvo? Ste morali kdaj kaj dokazovati? Ali se je to morda skozi čas vašega delovanja spremenilo?
Mislim, da je prav v zadnjem desetletju največji porast žensk v gasilski organizaciji, tudi operativi. Sama nikoli nisem dobila občutka, da se moram komu dokazovati, vendar sem si nekako tudi sama postavila mejo, do kod se bom udejstvovala v operativi. So pa na kakšnem srečanju gasilk članic nekatere poročale, da se občasno srečujejo tudi z ovirami, da nekje niso podpirali njihovega predvsem operativnega udejstvovanja. Ampak menim, da se to vedno bolj spreminja. Tudi v vodstvenih strukturah društev in zvez lahko opazimo vedno več žensk. Menim, da lahko organizacija s prisotnostjo žensk mnogo pridobi. Ženske v sebi in s seboj nedvomno nosimo posebno energijo, s katero lahko v družbo in kolektiv prinesemo drugačen pristop, če nam je to le dovoljeno. In če si hkrati to dovolimo tudi same. Škoda je zanikati vse te naše posebnosti v golem zasledovanju popolne enakosti moških in žensk, ki že iz fiziološkega vidika ni popolnoma mogoča.
Sogovornica je aktivno sodelovala tudi kot ena izmed dva tisoč prostovoljcev na gasilski olimpijadi 2022, medtem ko je njen mož gasil na Krasu, kjer je bil takrat največji požar v Sloveniji.
Kakšne naloge vključuje vaše delovno mesto v Gasilski brigadi Ljubljana? Kaj vam predstavlja največji izziv?
V GBL sem vodja skupnih služb, kar predstavlja pravne, kadrovske in računovodske zadeve, tajništvo in informatiko. Sem desna roka poveljnika GBL kot poslovodne osebe, zastopam GBL pred sodiščem in drugimi organi.
Delovnopravna zakonodaja je pisana za klasične službe od sedmih do treh, zato se pri t. i. ruskem turnusu, v katerem delajo gasilci, mnogokrat srečujemo z izzivi, kako pravilno in zakonito obračunati nekatera nadomestila, kako zagotavljati skrajšani delovni čas gasilcu zaradi zdravstvenih razlogov, pravico do odklopa ipd. V okviru svojega delovnega mesta izvajam vsa pravna opravila za zavod in po potrebi za celotno javno gasilsko službo v Ljubljani, sodelujem z Mestno občino Ljubljana kot našim ustanoviteljem, z Upravo za zaščito in reševanje, vodim javna naročila za investicije GBL, sodelujem v pogajalski skupini za kolektivno pogodbo poklicnih gasilcev in pri nastajanju druge zakonodaje, vezane na gasilce ipd.
V gasilskih organizacijah so navajeni delovati hitro, a je kljub vsemu pri delovnopravnem položaju delavcev treba spoštovati zakonodajo. Smo velika enota, zaposlenih imamo več kot 150 ljudi, pri čemer gasilci delajo v štirih izmenah v ruskem turnusu, kar pomeni, da niso vsak moj delovni dan prisotni v enoti. To pa zahteva drugačno organizacijo poslovanja in več usklajevanja, na voljo sem jim tudi zunaj svojega rednega delovnega časa – bistveno se mi namreč zdi, da vsi pravi čas prejmejo pravo informacijo.
Saša Mevec Pušnik o tem, kaj vse so njene delovne naloge na Gasilski brigadi Ljubljana:
Vaša vloga v arbitraži Gasilske zveze Slovenije – kaj to pomeni v praksi? Se pogosto znajdete v vlogi razsodnice?
V okviru GZS imamo organizirano tudi stalno Arbitražo, ki je namenjena zunajsodnemu reševanju sporov med gasilci in gasilskimi organizacijami. Arbitražo sestavljamo pravniki, predsednik arbitraže in jaz kot njegova namestnica imava opravljen tudi pravosodni izpit. V primeru trenj v gasilskem društvu ali zvezi smo najprej na voljo tudi za nezavezujoča mnenja in usmeritve. Če pride do konkretnega primera (npr. izključitev člana iz društva, kar član izpodbija pred arbitražo) pa v senatu treh arbitrov opravimo obravnavo in izdamo odločitev, s čimer je stvar dokončno razsojena.
Prošenj za nezavezujoča mnenja in usmeritve je v zadnjem času več, medtem ko primerov za razsojanje ni veliko, kar nas seveda veseli, saj to pomeni, da med gasilci in njihovimi organizacijami ni (tako hudih) sporov.
V okviru GZS je organizirana stalna Arbitraža, ki je namenjena zunajsodnemu reševanju sporov med gasilci in gasilskimi organizacijami. Mevec Pušnik je namestnica predsednika arbitraže.
Na katerih področjih se vaše pravno znanje najbolj prepleta z gasilstvom tudi sicer?
Pravzaprav se ti dve področji pri mojem delu vseskozi prepletata. Zaradi mojega znanja in izkušenj sem večkrat vključena v različne delovne skupine: pri nastajanju zakonodaje s področja zaščite in reševanja, razreševanju konkretnih situacij in podobno.
Pri tem pa vedno strogo ločim svoje prostovoljno udejstvovanje ter službo oziroma pridobitno dejavnost in informacije, ki jih pri tem pridobim. Integriteta mi je namreč zelo pomembna. Tako bi se v primeru, ki bi prišel pred arbitražo GZS, in sem v njem predhodno pridobitno sodelovala z eno izmed strank, izločila kot arbiter.
Kako združujete čut za pravičnost, pravno znanje in konkretno pomoč ljudem – tudi prek gasilstva?
Rekla bi, da predvsem prek gasilstva. Z leti in zaradi svojega dela sem postala dokaj prepoznaven obraz v lokalnih ter gasilskih krogih nasploh, zaradi mojih izkušenj in strokovnosti me povsod jemljejo kot kompetentnega sogovornika, na katerega se mnogokrat obračajo za pojasnilo, pomoč, informacijo. Tako sem na primer pred dvema letoma organizirala zbiranje pomoči za prizadete v poplavah. Pomoč se je zbirala namensko, za točno določen center, zbrane stvari so nato s helikopterjem odpeljali neposredno na lokacijo.
Nemalokrat sem tudi posrednik med občinami in gasilci, če se kdaj pri investicijah ali drugih vprašanjih znajdejo v slepi ulici oziroma na nasprotnih bregovih. Ker gasilsko delo in delovanje enot vsebinsko zelo dobro poznam, na drugi strani pa poznam tudi zakonodajni okvir in dolžnosti vseh strani, lahko predlagam ustrezno oziroma konstruktivno rešitev.
Kot predavateljica v gasilski šoli na Igu ter v sistemu izobraževanj prostovoljnih gasilcev vedno naslavljam aktivno problematiko in primere s terena ter poudarjam osnovne vrednote zdrave družbe, ki so temelj gasilske organizacije. Večkrat se name po predavanjih obrne kakšen slušatelj in pove, da so mu moje informacije s predavanja koristile, da so v društvu rešili kak zaplet. Tudi to jemljem kot neko poslanstvo, da lahko pomagam na tak način.
"Nemalokrat sem posrednik med občinami in gasilci, če se kdaj pri investicijah ali drugih vprašanjih znajdejo v slepi ulici oziroma na nasprotnih bregovih," pove Mevec Pušnik.
Ste žena poklicnega gasilca in mama dveh otrok. Kako usklajujete vse to?
Kot velja za vsako stvar v življenju, je ključ v dobri organizaciji. Sicer te vloge, žena poklicnega gasilca, nikoli nisem jemala v smislu žrtve, verjamem, da je marsikatera ženska v težjem položaju. Priznam pa, da je na trenutke težko, saj smo z otrokoma veliko sami: poklic gasilca pomeni ruski turnus, zato je mož prost največ en konec tedna na mesec, temu pa prištejmo še nočne izmene, izobraževanja, team buildinge, udejstvovanje v PGD. Na drugi strani imam sama zaradi svojega PGD in poslovnega sodelovanja s prostovoljnimi gasilci večkrat obveznosti v popoldanskem času, zato se je tudi že zgodilo, da sta šla otroka z mano na sestanek in v tem času raziskala garažo gasilskega doma.
Mevec Pušnik verjame, da je med gasilci močno čutiti ekipni duh in povezanost, kar skušajo mladim vcepiti od prvega dne. Na fotografiji je z maskoto Gasilske brigade Ljubljane na prikazu gasilskih veščin v Ljubljani.
Vas je kdaj strah pri intervencijah vašega moža? Kako se spopadate s tem?
Z možem ne delava v isti enoti, zato ne vem, kdaj ima kakšno intervencijo. To izvem kasneje, če mi pove. Mislim sicer, da se s tem navadiš živeti, saj ne razmišljam vsakodnevno o nevarnostih, ki prežijo na gasilce. Ne bom pa pozabila zimskega jutra pred več kot desetimi leti, ko sem zjutraj zagledala novico, da gori zvonik v Domžalah. Mož se mi je javil šele po nekaj urah in opisal razmere, v katerih je potekala intervencija: posredovali so iz košare avtolestve, zaradi hudega mraza pa je vse zmrzovalo. Takrat se zaveš, kaj bi lahko bilo.
Leta življenja s poklicnim gasilcem so prinesla zavedanje, zakaj imajo zaposleni v interventnih službah drugačen pogled na svet, ki je na trenutke mogoče videti hladen, preveč neposreden. Biti tolikokrat v stiku s smrtjo oziroma čutiti tisto ločnico med smrtjo in življenjem, med navadnim dnevom in tragedijo – to te zagotovo preoblikuje. Bolj ceniš sedanjost in ne zapletaš, kjer ni treba.
Imate tudi lastno pravno svetovalnico. Kaj ljudje najpogosteje potrebujejo?
Svoje podjetje imam že 12 let. Večino mojih strank predstavljajo prostovoljne in poklicne gasilske enote ter drugi javni zavodi, za katere opravljam pravniška dela, veliko je svetovanja na področju javnih naročil. Gasilci moramo namreč zaradi porabe javnih sredstev večje nakupe opravljati po pravilih javnega naročanja. Fizične osebe se name največkrat obračajo v zvezi z delovnopravnim položajem, sestavo različnih pogodb ter z vprašanji o dedovanju.
Če bi morali z eno mislijo navdihniti mlado dekle, ki razmišlja o gasilstvu, kaj bi ji rekli?
Misel Nejca Zaplotnika me spremlja že dolgo: "Ni nemogočih poti". Ta velja na splošno, ne le za ženske v gasilstvu. Sicer pa bi mlademu dekletu v gasilstvu svetovala, naj se udejstvuje v tistem, kar jo veseli, kljub vsemu pa naj ne pozabi na svojo ženstvenost in milino, ki jo ženska prinaša v kolektiv in družbo, saj ni potrebe, da bi to zanikala.
